Slovenski leksikon novejšega prevajanja / zbral in uredil Janko Moder*

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO). PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU

SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

LOK - KZ5
PREVAJALSTVO,PREVAJANJE,

Podrobni podatki
Naslov Slovenski leksikon novejšega prevajanja / zbral in uredil Janko Moder
Drugi naslovi SLNP
Vrsta gradiva enciklopedija, leksikon
Jezik slovenski
Leto 1985
Založništvo in izdelava Koper : Lipa, 1985
Fizični opis 502 str. ; 25 cm
Drugi avtorji – oseba Moder, Janko
Zbirka Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev ; 3
Opombe 800 izv.
Kazala
Nekontrolirane predmetne oznake prevajanje / prevajalci / Slovenija / biografije / leksikoni
UDK 82(100).03(497.12)(031)
886.3.03=00(031)
03:82(100).03(497.12)
03:886.3.03=00
Povezava http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1FU32UYQ (Dostop z računalnikov v prostorih NUK)
URN URN:NBN:SI:doc-1FU32UYQ
COBISS.SI-ID 4825857

Janko Moder [jánko módər], slovenski prevajalec, urednik, bibliograf, leksikograf, filolog, slavist, dramaturg, pesnik in publicist, * 8. maj 1914, Dol pri Ljubljani, † 20. oktober 2006.

Življenje
Po končani osnovni šoli v rojstnem kraju se je vpisal na Marijanišče, kasneje na slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je leta 1939. Potem je poučeval na ljubljanski gimnaziji. Obenem je od leta 1944 delal kot dramaturg v Državnem gledališču Ljubljana.

Leta 1945, takoj po koncu druge svetovne vojne, je bil 9 mesecev iz političnih razlogov zaprt. Takrat je spesnil sonetni venec sonetnih vencev Sla spomina, v katerem opisuje življenje v zaporih. Leta 1954 je postal svobodni prevajalec, v letih 1970–1976 pa je predaval tudi na AGRFT.

Bil je urednik pri Cankarjevi založbi in soustanovitelj Društva slovenskih književnih prevajalcev, kasneje njegov častni član in častni predsednik. Kot njegov predsednik je močno razširil dejavnost s krepitvijo mednarodnih stikov, s spodbujanjem prevajanja iz slovenščine v druge jezike, z rednimi strokovnimi srečanji z jezikoslovci in drugimi prevajalci ter z izdajanjem zbornikov o prevajalskih vprašanjih. Bil je tudi prvi predsednik Zveze društev prevajalcev Jugoslavije (1972–1974).

Kot član pravopisnih komisij pri SAZU je sodeloval pri Slovenskem pravopisu (1950, 1962, 1990); bil je član Jezikovnega razsodišča, jezikovni svetovalec in lektor pri Mohorjevi družbi, Mladinski knjigi in v MGL.

Po njem se imenuje OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani.