# Sveta Klara Asiška in življenjepisni podatki o sv. Neži Asiški

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO). PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU, 041 625 178
LAHKO PO POŠTI ALI PREK STORITVE BREZ SKRBI (BOLHA)

,LEPO OHRANJENO,,,,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR,JAZ PLAČAM POŠTNINO

LOK-JFV

Podrobni podatki
Avtor – oseba Lainati, Chiara Augusta
Naslov Sveta Klara Asiška in življenjepisni podatki o sv. Neži Asiški / Chiara Augusta Lainati ; [prevedla Zora in Alojz Rebula ; ilustracije S. Pudobska]
Enotni naslov Santa Chiara d'Assisi. slovenski
Ovojni naslov Sveta Klara Asiška
Vrsta gradiva življenjepis
Ciljna skupina neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1994
Izdaja 1. ponatis
Založništvo in izdelava Koper : Ognjišče ; Nazarje : Samostan klaris, 1994 (Maribor : Mariborski tisk)
Fizični opis 143 str. : ilustr. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Tavčar, Zora
Rebula, Alojz
Pudobska, Stanislava S.
Šuštar, Alojzij, 1920-2007
Škafar, Vinko
Opombe Prevod dela: Santa Chiara d'Assisi
Ov. in hrbtni nasl.: Sveta Klara Asiška
Spremna beseda / Alojzij Šuštar: str. 3-4
Nekaj življenjskih podatkov o sveti Neži Asiški: str. 125-135
Sestre klarise na Slovenskem / Vinko Škafar: str. 138-141
Bibliografija: str. 137
Predmetne oznake Clara, svetnica, 1193-1253 -- Biografije
Nekontrolirane predmetne oznake klarise / svetnice / 13.st. / biografije
UDK 235.3:929 sv.Klara Asiška
929 sv.Klara Asiška
COBISS.SI-ID 39140096

Klara Asiška, rojena kot Chiara Scifi (Assisi, 16. julij 1194 – Assisi, 11. avgust 1253), je bila italijanska redovnica, sodelavka Frančiška Asiškega in ustanoviteljica reda klaris. Leta 1255 jo je Aleksander IV. v stolnici v Anagniju posvetil za sveto Klari. 17. februarja 1958 jo je Pij XII. razglasil za zavetnico televizije in telekomunikacij. [1]

Biografija svete Klare, ki jo je napisal Tomaž iz Celana takoj po postopku kanonizacije, opisuje majhno Klaro kot zadržano, posvečeno molitvi in odpovedi. Hagiograf se zaveda dejstva, da bodo to delo brale predvsem redovnice, ki bodo navdihnile modus vivendi svetnice, zato si ne more pomagati, da nam ne bi dal vizije dela življenja, tako da ga opredeli kot posvečenega molitvi že od otroštva, kot trdi zgodovinarka Chiara Frugoni.

Drugi viri, ki nam pripovedujejo o Klarinem otroštvu, so redovnice in laiki iz Assisija, ki so svetnico poznali in o njej govorijo med kanonizacijo.

Po Tommasu da Celanu se je Klara rodila grofu Favarone di Offreduccio degli Scifi in Ortolana Fiumi, ki sta pripadala "boni homines" (plemiški razred) v Asizu. Mati je svojo hčerko učila verskih načel, v katera je verjela sama, zlasti molitve k Bogu in miloščine za revne, in jo naredila občutljivo za trpljenje drugih. Hči je kmalu posnemala svojo mater v dobrodelnosti in pripravljala kosila za revne, ki jim sama ni postregla zaradi sramežljivosti, kot se spominja Bona di Guelfuccio. Giovanni di Vettuta, Chiarin sorodnik, je bil presenečen nad življenjskimi razmerami deklice, ki kljub temu, da je živela v eni najbogatejših družin v Asizu, ni bila le izjemno dobrodelna do revnih, ampak ni cenila niti dobre hrane in se slabo oblačila, raje je nosila tamigno, tanko in odporno volneno tkanino, namesto oblačil, primernih za njen položaj.

Klara je torej kmalu postala samostojna in pogumna ženska in se udeležila številnih romanj, kar dokazuje Pacifica, spremljevalka na potovanju in družinska prijateljica (ki je kasneje postala redovnica v San Damianu): v resnici pa je jasno, da je Klara raje kontemplativno življenje kot romanje, predvsem pa je rada govorila o Bogu v mejah svojega doma.

O Klarini mladosti vemo le malo, saj so edini vir informacij redka pričevanja, ki so jih družinski člani in znanci dali v postopku kanonizacije.

Nekaj se spet naučimo od njegove sestre Beatrice; od nje izvemo o prvih odnosih med Frančiškom in Klari. Rufino, menih, ki je sledil Frančišku pri njegovem spreobrnjenju, je bil Klarin bratranec in verjetno je bil on tisti, ki mu je govoril o pobožnih delih, ki jih je opravil njegov bratranec. Tako ji je Frančišek govoril o svoji viziji življenja, ki jo je navdihnil evangelij. Za Frančiška bi bil homo populi, ki bi lahko v svoj ideal revščine pripeljal hčerko asiškega plemstva, ki je bila namenjena pomembnemu zakonu, senzacionalen način dokazovanja veljavnosti njegove besede in možnosti pomiritve med državljani maiores in minores (po mnenju učenjaka Chiare Frugoni).