Otrok črnega rodu / Jože Pahor - Moja knjižnica * / TV - odpis

TRDA VEZAVA - ODPIS

ODPIS IZ KNJIŽNICE
BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO).PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.
,SOLIDNO OHRANJENO ,TRDE PLATNICE , NOTRANJOST LEPA ,BERLJIVA,
POCENI POČITNIŠKO BRANJE

POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

KLJUČ / LOK - K ZG L / KNJIGE IZ ODPISA, ZBIRKA MOJA KNJIŽNICA,REDKE KNJIGE

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Podrobni podatki
Avtor – oseba Pahor, Jože, 1888-1964
Naslov ; [ilustriral Ivan Seljak-Čopič]
Enotni naslov Otrok črnega rodu
Vrsta gradiva roman
Ciljna skupina za mladino (nad 14 let)
Jezik slovenski
Leto 1965
Založništvo in izdelava [Ljubljana] : Mladinska knjiga, 1965 (Ljubljana : Delo)
Fizični opis 159 str. : ilustr. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Seljak, Ivan, ilustrator, 1927-1990
Gerlanc, Bogomil
Zbirka Moja knjižnica ; ǂletn. ǂ1, ǂrazr. ǂ5, ǂknj. ǂ4 ; = 5, 4
Opombe Jože Pahor / B. G.: str. 159-[160]
UDK 821.163.6-311.2
COBISS.SI-ID 2357768
Jože Pahor, slovenski učitelj, pisatelj, dramatik, urednik in publicist, * 20. februar 1888, Sežana, † 1. september 1964, Ljubljana.

Življenjepis
Pahor je leta 1906 maturiral na učiteljišču v Kopru ter do 1923 poučeval na osnovnih šolah na Orleku in Sežani. V političnem življenju se je pridružil socialistični levici, sodeloval s H. Tumo, po vojni pa z I. Regentom in D. Gustinčičem ter se 1921 pridružil Komunistični partiji Italije. Bil je napreden učitelj, ki se je moral pred fašizmom umakniti iz Italije. Leta 1926 je odšel v Jugoslavijo ter med drugim od leta 1936 do 1945 poučeval na poskusni šoli v Ljubljani. Za šolske potrebe je napisal jezikovno začetnico Naša beseda (1945) in čitanko Svobodna pota (1945).

Dela
Kot pripovednik je večinoma nadaljeval romantično-realistično pripovedno izročilo, vendar je pri njem opaziti tudi močno idejno angažiranost, ki je najizrazitejša v socialnem romanu Medvladje (1923), v katerem opisuje razmere na Primorskem med prvo svetovno vojno in tik po njej. V zgodovinskem romanu Serenissima (Ljubljanski zvon 1928-1929; v knjigi 1945), v katerega je vpletel protifašistično tendenco, obravnava boj slovenskega častnika z beneškimi »bravi« (vojno stranko) v 16. stoletju. V drugem zgodovinskem romanu Matija Gorjan (1940) slika vseslovenski kmečki upor leta 1515, v romanu Pot desetega brata (1951) pa življenje J. Jurčiča.

Pahor je pisal tudi drame Viničarji (uprizorjena 1937, v knjigi 1951), Čas je dozorel (1953), Semena v kamenju (1954).

V mladinski književnosti je Pahorjevo najpomembnejše delo povest Otrok črnega rodu (1937), v knjigi Tako je bilo trpljenje (Trst, 1946) pa je zbral in uredil spise otrok in mladine iz Slovenskega primorja. Napisal je še črtico Mladost na Krasu (1959) in potopis Hodil po zemlji sem naši (1951).

Poleg literarnega dela je Pahor v strokovnih glasilih objavljal tudi članke iz družboslovja, pedagogike, literarno kritične in politične sestavke. Bil je urednik Učiteljskega lista (1921 - 1926) in Novega roda (1924 - 1926).