Tisoč in en dan : avtobiografski spisi / Voranc - Moja knjižnica *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG.(ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR. OZIROMA PO DOGOVORU.

SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,

POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

LOK - SP TV / MLADINSKI ROMANI, POVESTI ZA MLADINO, OTROKE - MOJA KNJIŽNICA
SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI,SLOVENSKO LEPOSLOVJE,ROMANI,POVESTI
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, POCENI KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE , ISKANE KNJIGE, ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Podrobni podatki
Avtor – oseba Prežihov Voranc
Naslov Tisoč in en dan : avtobiografski spisi / Prežihov Voranc ; [izbral, uredil in spremno besedo napisal Stanko Kotnik]
Vrsta gradiva kratka proza
Ciljna skupina za šolske otroke (9-14 let)
Jezik slovenski
Leto 1969
Založništvo in izdelava [Ljubljana] : Mladinska knjiga, 1969 (v Ljubljani : Mladinska knjiga)
Fizični opis 87 str. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Kotnik, Stanko, 1928-2004
Zbirka Moja knjižnica ; ǂletn. ǂ3, ǂrazr. ǂ6, ǂknj. ǂ4 ; = 6, 16
Opombe Tisoč in en dan Prežihovega Voranca: str. 83-84
Predmetne oznake Prežihov Voranc, 1893-1950 -- Avtobiografije
UDK 821.163.6-93-94
929Prežihov V.
Povezava
DCOBISS Format(i): image/jpeg

DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE - DLIB.SI

COBISS.SI-ID 4011521

Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, slovenski pisatelj in politik, * 10. avgust 1893, Podgora, Avstro-Ogrska, † 18. februar 1950, Maribor, SR Slovenija.

Življenje
Prežihov Voranc se je rodil v Podgori pri Kotljah, kjer je tudi končal osnovno šolo. Oče Ivan Kuhar je bil tesar in kmečki najemnik, mati Margareta (rojena Krautberger) pa je bila po rodu iz nižjeplemiške družine. Ob materinih pripovedih se je oblikoval Vorančev pripovedniški dar. Ker so bili starši revni, dveh otrok niso mogli šolati, zato so na gimnazijo poslali brata Lojzeta, Lovro pa je ostal doma za pomoč na kmetiji. Zaradi tega se je izobraževal sam. Med novembrom 1915 in zgodnjo zimo 1916 se je boril kot avstroogrski vojak na soški fronti, preostanek vojne pa je preživel kot interniranec. Leta 1919 se je zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah. Ker je aktivno deloval v ilegalni KPJ, je moral leta 1930 v emigracijo, živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Kot agent kominterne je potoval po Evropi, zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal eden vodilnih mož (član politbiroja CK) KPJ. Po sporu z Josipom Brozom Titom se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do aprila 1941, začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji, se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju.


Slike iz italijanskega policijskega zapora (1943)
Po ustanovitvi OF se je ponovno aktiviral v partijskih organih in v različnih komisijah OF. V začetku leta 1943 so ga aretirali pripadniki MVAC in ga predali Italijanom. Ta aretacija zbuja sum načrtne izdaje, s katero naj bi nekateri vodilni komunisti želeli, da bi ga namesto njih likvidiral okupator.[4] Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor v Begunje in nato na nadaljnja zasliševanja na sedež gestapa v Berlin. Nemci so mu med zasliševanji ponudili predsedniško mesto slovenske marionetne države, ki bi jo poleg Ljubljanske pokrajine in Primorske sestavljali tudi Gorenjska in Štajerska, a je ponudbo odklonil. Nato so ga poslali v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen in januarja 1945 v Mauthausen, od koder se je po vojni vrnil v domači kraj. Postal je tudi predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.

Njegov brat Alojzij Kuhar je bil katoliški duhovnik in eden vodilnih politikov SLS.

Literarno ustvarjanje
Spada v obdobje socialnega realizma na Slovenskem, ki je trajal od leta 1930 do leta 1941. Socialni realizem pa spada v obdobje književnost 20. stoletja. V to obdobje ga uvrščamo zaradi prevladujočih tem kmečkega človeka, proletariata, opisa usode malih ljudi. Dela Prežihovega Voranca so zajeta v učno snov srednjih šol, kjer obravnavajo novelo Samorastniki in Boj na požiralniku, v osnovni šoli pa so v učno snov zajete Ajdovo strnišče, Potolčeni kramoh, Prvo pismo, Solzice in odlomek iz romana Doberdob. Pisal pa je tudi za radio Kričač in sodeloval pri uredništvu Slovenskega zbornika.