Ta oglas ni aktiven.
Prebrskaj podobne oglase.
Osnovne informacije
- Vrsta ponudbe
- Prodam
- Lokacija
- Podravska, Majšperk, Majšperk
- Stanje
- novo
Opis oglasa
Prodam sadike maklure ali osaškega oranževca (Maclura pomifera), ki sem jih vzgojil sam iz semen v Halozah. Sadike so na voljo v Majšperku, 070227374, bukovjek@gmail.com. Slike so simbolične.
Maklura? Le kaj bi to bilo za eno drevo? Ste se kdaj sprehodili po kakšnem parku in zagledali na tleh polno zelenih „teniških žogic“? No, to Niso bile teniške žogice, temveč plodovi maklure. Jaz sem jih prvič opazil v parku ormoškega gradu (https://youtu.be/dKdTgMAprTo), eno pa kasneje ob omembi prijateljice še v parku knežjega mesta na desnem bregu Savinje. Nekaj dreves še najdemo v Lipici, v Ljubljani, v Sežani, Bledu,… Sicer pa je domovina maklure Severna Amerika. V pred Kolumbovi Ameriki je rastla le na omejenem področju ob reki Red river, v državah Oklahoma, Teksas in Arkansas. Kasneje so jo zanesli po 48 državah ZDA in na JV Kanade z namenom ograjevanja zemljišč. Maklura je poimenovana po škotskem geologu Williamu Macluru, očetu ameriške geologije.
Maklura je sorodnik nam bolj poznane murve in je pravtako dvodomna, kar pomeni, da obstajajo moška drevesa z moškimi cvetovi in ženska drevesa z ženskimi cvetovi. Zraste med 12 in 20 metrov visoko, kratko deblo odraslega drevesa je oranžno rjave barve in je lahko debelo do 1 metra, krošnja okrogla, široka do 12 metrov, rumeno zeleni plodovi dozorevajo septembra in oktobra. V primerjavi z murvinimi plodovi so le ti ogromni (8 do 15cm), včasih tehtajo tudi 1 kg in običajno niso užitni. Vonj plodov malenkost spominja na pomaranče. Mislim, da sem celo nekje prebral, da ne vedo točno kakšen namen ima to drevo na Zemlji, ker v njenem naravnem okolju plodov nobena vrsta ne uživa. Verjetno je en člen v prehranjevalni verigi izumrl. Takim vrstam pravijo "duhovi evolucije". Domnevajo, da so „raznašalci“ njenih semen bile živali (mamut, megaterij, mastodon, gomfoterij), ki so izumrle v pleistocenu. Listi so ovalni, dolgi do 13 cm, jeseni se obarvajo rumeno. Sicer pa baje te plodove uživajo črno repi jeleni v Teksau in lisičje veverice v Kanadi. Na vejicah izraščajo trni (živa meja). Les je rumeno oranžne barve, trd, močan, elastičen, trpežen v stiku z zemljo in težak z gostoto lesa 773,6kg/m3
Plodovi se sicer ne jedo, niso pa strupeni za človeka in živali, imaj pa drevo druge uporabne vrednosti. Ameriški naseljenci so ograjevali svoje zelenjavne vrtove z živo mejo iz trnate maklure, da bi zaščitili pridelke pred divjimi živalmi. Do iznajdbe bodeče žice leta 1874 je maklura potovala s človekom po ZDA in ograjevala pridelke. Živo mejo je treba redno vzdrževati, porezana meja zraste v enem letu med 1 in 2 metri in je prepredena z bodicami. Obstaja moški klutivar brez bodic. Francoski naseljenci v Ameriki pa so makluro poimenovali bois d'arc, kar pomeni lok-drevo. Videli so, kako domorodno ljudstvo Osage iz njenega lesa izdelujejo loke. Za dober kos lesa so bili pripravljeni prehoditi celo več 100 milj. Tudi pleme Komančev je uporabljalo makluro za izdelavo lokov. Lok iz maklurinega lesa je v začetku 19.stoletja bilo mogoče zamenjati za konja in odejo. Leta 1934 so Američani pod predsednikom Roosveltom pričeli zasajevati protivetrne pasove (29.600km) v osrednjem delu ZDA, kjer so zasadili 220 milijonov dreves z namenom spremembe klime in zaščite tal pred erozijo. V teh pasovih so posadili tudi veliko maklur. Iz lesa se izdeluje rumeno oranžno barvilo, les ima zelo visoko kurilno vrednost, med ameriškimi drevesi najvišjo. Iz plodov se izdeluje olje, ki ščiti pred insekti. V lesu in plodovih se nahajata izoflavina osajin in pomiferin. Pomiferin deluje repelento, antioksidantno, kardioprotektivno, antimikrobno, antidiabetično…
Najlepše raste v dobri, rodovitni zemlji, raste tudi na v ostalih zemljah, vendar slabše. Je svetloljubna vrsta in prenese v domovini celo do -30 C.
Vir:
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Maclura_pomifera
Vir slike:
By H. Zell - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=16401995
By I, Bruce Marlin, CC BY-SA 2.5, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=657673
CC BY 3.0, https://en.wikipedia.org/w/index.php?curid=14432936
By U.S. Geological Survey - Digital representation of "Atlas of United States Trees" by Elbert L. Little, Jr. [1], Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=22089514
By Fernando Lopez Anido - Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=87784422
By H. Zell - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=10643782
bukovjek@gmail.com
070-227-374
Majšperk
Maklura? Le kaj bi to bilo za eno drevo? Ste se kdaj sprehodili po kakšnem parku in zagledali na tleh polno zelenih „teniških žogic“? No, to Niso bile teniške žogice, temveč plodovi maklure. Jaz sem jih prvič opazil v parku ormoškega gradu (https://youtu.be/dKdTgMAprTo), eno pa kasneje ob omembi prijateljice še v parku knežjega mesta na desnem bregu Savinje. Nekaj dreves še najdemo v Lipici, v Ljubljani, v Sežani, Bledu,… Sicer pa je domovina maklure Severna Amerika. V pred Kolumbovi Ameriki je rastla le na omejenem področju ob reki Red river, v državah Oklahoma, Teksas in Arkansas. Kasneje so jo zanesli po 48 državah ZDA in na JV Kanade z namenom ograjevanja zemljišč. Maklura je poimenovana po škotskem geologu Williamu Macluru, očetu ameriške geologije.
Maklura je sorodnik nam bolj poznane murve in je pravtako dvodomna, kar pomeni, da obstajajo moška drevesa z moškimi cvetovi in ženska drevesa z ženskimi cvetovi. Zraste med 12 in 20 metrov visoko, kratko deblo odraslega drevesa je oranžno rjave barve in je lahko debelo do 1 metra, krošnja okrogla, široka do 12 metrov, rumeno zeleni plodovi dozorevajo septembra in oktobra. V primerjavi z murvinimi plodovi so le ti ogromni (8 do 15cm), včasih tehtajo tudi 1 kg in običajno niso užitni. Vonj plodov malenkost spominja na pomaranče. Mislim, da sem celo nekje prebral, da ne vedo točno kakšen namen ima to drevo na Zemlji, ker v njenem naravnem okolju plodov nobena vrsta ne uživa. Verjetno je en člen v prehranjevalni verigi izumrl. Takim vrstam pravijo "duhovi evolucije". Domnevajo, da so „raznašalci“ njenih semen bile živali (mamut, megaterij, mastodon, gomfoterij), ki so izumrle v pleistocenu. Listi so ovalni, dolgi do 13 cm, jeseni se obarvajo rumeno. Sicer pa baje te plodove uživajo črno repi jeleni v Teksau in lisičje veverice v Kanadi. Na vejicah izraščajo trni (živa meja). Les je rumeno oranžne barve, trd, močan, elastičen, trpežen v stiku z zemljo in težak z gostoto lesa 773,6kg/m3
Plodovi se sicer ne jedo, niso pa strupeni za človeka in živali, imaj pa drevo druge uporabne vrednosti. Ameriški naseljenci so ograjevali svoje zelenjavne vrtove z živo mejo iz trnate maklure, da bi zaščitili pridelke pred divjimi živalmi. Do iznajdbe bodeče žice leta 1874 je maklura potovala s človekom po ZDA in ograjevala pridelke. Živo mejo je treba redno vzdrževati, porezana meja zraste v enem letu med 1 in 2 metri in je prepredena z bodicami. Obstaja moški klutivar brez bodic. Francoski naseljenci v Ameriki pa so makluro poimenovali bois d'arc, kar pomeni lok-drevo. Videli so, kako domorodno ljudstvo Osage iz njenega lesa izdelujejo loke. Za dober kos lesa so bili pripravljeni prehoditi celo več 100 milj. Tudi pleme Komančev je uporabljalo makluro za izdelavo lokov. Lok iz maklurinega lesa je v začetku 19.stoletja bilo mogoče zamenjati za konja in odejo. Leta 1934 so Američani pod predsednikom Roosveltom pričeli zasajevati protivetrne pasove (29.600km) v osrednjem delu ZDA, kjer so zasadili 220 milijonov dreves z namenom spremembe klime in zaščite tal pred erozijo. V teh pasovih so posadili tudi veliko maklur. Iz lesa se izdeluje rumeno oranžno barvilo, les ima zelo visoko kurilno vrednost, med ameriškimi drevesi najvišjo. Iz plodov se izdeluje olje, ki ščiti pred insekti. V lesu in plodovih se nahajata izoflavina osajin in pomiferin. Pomiferin deluje repelento, antioksidantno, kardioprotektivno, antimikrobno, antidiabetično…
Najlepše raste v dobri, rodovitni zemlji, raste tudi na v ostalih zemljah, vendar slabše. Je svetloljubna vrsta in prenese v domovini celo do -30 C.
Vir:
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Maclura_pomifera
Vir slike:
By H. Zell - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=16401995
By I, Bruce Marlin, CC BY-SA 2.5, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=657673
CC BY 3.0, https://en.wikipedia.org/w/index.php?curid=14432936
By U.S. Geological Survey - Digital representation of "Atlas of United States Trees" by Elbert L. Little, Jr. [1], Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=22089514
By Fernando Lopez Anido - Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=87784422
By H. Zell - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=10643782
bukovjek@gmail.com
070-227-374
Majšperk
Zemljevid
Opomba: prikaže se približna lokacija vašega oglasa
- Oglas je objavljen
- 16.06.2024. ob 15:30
- Do poteka še
- oglas je potekel
- Oglas je prikazan
- 502 -krat