# Formula za srečo ali Kako nastanejo dobri občutki / Stefan Klein

SOLIDNO OHRANJENO, NEKAJ MADEŽEV NA PRVI STRANI ZNOTRAJ (GLEJ SLIKE),NOTRANJOST BESEDILA LEPA,
POVSEM UPORABNO !

Teme
Sreča | Psihološki nasveti | Pozitivno mišljenje

POŠTNINO PLAČA KUPEC, PLAČILO NA TRR, MOŽEN TUDI OSEBNI PREVZEM
041 625 178
LAHKO PO POŠTI ALI PREKO BREZ SKRBI !

odrobni podatki
Avtor – oseba Klein, Stefan, 1965-
Naslov Formula za srečo ali Kako nastanejo dobri občutki / Stefan Klein ; [prevedla Jana S. Rošker]
Enotni naslov ǂDie ǂGlücksformel. slovenski jezik
Drugi naslovi Formula za srečo
Kako nastanejo dobri občutki
Vrsta gradiva priročnik
Ciljna skupina neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 2003
Založništvo in izdelava Ljubljana : Orbis, 2003 ([Ljubljana : Euroadria])
Fizični opis 272 str. : fotogr. ; 22 cm
Drugi avtorji – oseba Rošker, Jana S. (prevajalec)
ISBN 961-6372-26-2
Opombe Prevod dela: Die Glücksformel
O avtorju na zavihku ov.
Opombe z bibliografijo na dnu str.
Predmetne oznake Sreča -- Psihološki nasveti
Pozitivno mišljenje
UDK 17.023.34
COBISS.SI-ID 127680512

POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
LOK - S5D / PRIROČNIKI, VODNIKI, OSEBNA RAST, HUJŠANJE, DIETE, RECEPTI, NASVETI
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, REDKE KNJIGE,...

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..) *

Stefan Klein se je rodil leta 1965 v Munchnu. Študiral je fiziko in filozofijo, doktoriral pa iz biofizike. Leta 1998 je prejel nagrado za znanstveno novinarstvo. Bil je znanstveni urednik revije "Spiegel" in urednik revije Geo.Ob času nastanka knjige (2002) je živel v Berlinu kot svobodni avtor.

Če boste knjigo prebrali, vas bo presenetilo, kako so človeški občutki odvisni od kemičnih procesov v telesu, predvsem v možganih.

Slika, vir: Bukla

ODLOMKI:
..." Sreča torej izvira v najmanj tolikšni meri iz naših teles, rok in nog, iz našega srca in naše kože, kot iz naših predstav in misli. Zato ne bi bilo slabo, če bi pričeli naše telo jemati precej resneje, kot smo bili vajeni doslej." ( str. 27)

..." Zelo verjetno je, da obstaja povezava med našim razpoloženjem in količino faktorjev možganske rasti, ki so na možganom na razpolago. Kakšne količine teh substanc telo proizvaja, je odvisno predvsem od kurirske snovi serotinin. Kadar nas zajame malodušje, se raven serotinina zniža; pri depresiji pa sive celice odmrajo. Nasprotno pa ohranjajo pozitivnaobčutja možgane pri življenju., kajti nove povezave nastajajo samo v primeru, da v naših glavah kroži zadostna količina serotinina in dopamina. Zato je sreča vrelec mladosti v možganih."... (str. 76)

..."Vsak posamezni trenutek, v katerem doživimo nekaj mirnega in lepega, zalije semena miru in lepote v nas. (...) V tistem hipu semena strahu in bolečine ne dobijo vode."" ... (Thich Nhat Hanh 1995) (str. 80)

..."Dopamin deluje tudi takrat, ko se v službi lotimo nove naloge, kadar na ulici naletimo na atraktivnega človeka; še zlasti pa pred seksom. In kadar sežemo po kozarcu piva ali po cigareti, potem počnemo tudi to zato, da si priskrbimo dodatno porcijo te kurirske snovi. Alkohol in nikotin namreč povzročata povečano izločanje dopamina. " (str. 99)

..."Zato ni presenetljivo, da povzroča pomanjkanje dopamina brezvoljnost in nemotiviranost, ki lahko v najhujših primerih , kot smo videli pri Leonardu, privede do popolno otrplosti. Vendar pa tudi prevelika doza te snovi vodi do propada: poželenje narašča vse do obsedenosti, ciljna usmerjenost do sle po oblasti, samozavest do veličinskih blodenj. in domiselnost do norosti. Tudi dobra občutja imajo svoje senčne plati.Nobena druga možganska snov nam tega ne pokaže tako nazorno, kot prav dopamin." (str 100)..."Danes redno uživajo to sredstvo tudi pacienti s Parkinsovo boleznijo, katerim prav tako primanjkuje dopamina. Zdravilo ima sicer stranske učinke, ki pa ne vodijo do večjih problemov. Vendar zdravilo L-dopa , ki ga dandanes imenujejo tudi Lovodopa, ne more ozdraviti Parkinsove bolezni. Njegov učinek se sčasoma zmanjša, kajti vse več celic v substancii nigri degenerira ( opombe, str.100)

..." Pričelo se je vročično iskanje, in znanstveniki so kasneje dejansko ugotovili, da lahko možgani izdelujejo substance, ki so presenetljivo podobne skrivnostnim recepturam opija. Tako so odkrili prve opiate, ki jih proizvaja naše telo samo. Tu gre torej za droge, ki jih naš organizem sam proizvaja. Imenovali so jih endorfini. To sestavljenko so si izposodili iz stare grščine in pomeni "notri" (endo) in "snov, podobna morfiju" (morfin). Kmalu so našli še več takih snovi, namreč takoimenovane enkefaline, In končno so odkrili dinorfine, ki povzročajo stanja, popolnoma nasprotna tistim, ki jih izzovejo endorfini: medtem ko endorfini in enkefalini povzročajo dobro počutje, so dinorfini odgovorni za občutke odpora. Danes povzemamo vse te substance - endorfine, enkefaline in dinorfine pod imenom opioidi. opioidi so takoimenovani nevropeptidi. Te molekule do precej večje in bolj zapletene od dopamina, torej substance užitka." ( str. 118-119)

..." Zasvojenost je nesreča, ki se lahko pripeti komurkoli, ki se poda na pot iskanja sreče."...( str. 134)
..."Odvisnost lahko torej razumemo kot poželenje, ki nam je zaradi pomanjkanja nasprotnih vzgibov ušlo z vajeti." ...(str. 134)

..."Droge delujejo podobno kot zloglasni vzvodi v igralnicah in podganjih kletkah, kajti tudi one preskrbijo možganom dodatne doze dopamina. Pod vplivom alkohola se raven dopamina skoraj podvoji, pri nikotinu in kokainu pa se celo potroji, kot je ugotovil italianski toksikolog Gaetano Di Chiara. Ker nas dopamin ohranja v stanju budne pozornosti, občutimo ob kajenju prijetno vzburjenost in povečano storilnost. Kozarček vina ali dva pa v nas vzbudita optimizem.
Vse zasvojenosti torej temeljijo na istem mehanizmu. Posamezne droge se med seboj razlikujejo samo po tem, na kakšen način te mehanizem aktivirajo. Nikotin sproža dopamin neposredno s tem, da aktivira pristojen nevrone. Alkohol, heroin in morfij zvišujejo ravne dopamina po ovinku - zavirajo nevrone, ki običajno delujejo v nasprotju s sistemom pričakovanj. Kokain pa poskrbi za to, da ostaja že izločen dopamin, ki običajno hitro izgine v celičnih stenah možganov, dalj časa v obtoku." ...( str. 135)

..." Mnoge študije so dokazale, da iskanje užitka ni tisto, Kar privede ljudi v zasvojenost z drogami. Pri tem gre za željo, da bi poiskali pot, ki bi nas privedla iz labirinta življenjskih tegob. " ...(str. 136)

..."Kdor je enkrat zasvojen, občuti samo še slepo potrebo po drogi, in komajda še željo, da bi jo resnično užival. Zasvojenost ohranja programiranje možganov na drogo, ne pa, kot bi kdo mislil, na veselje do pitja ali kajenja."... (str. 139)

..."Življenjski pogum je veliko bolj odvisen od tega, na kakšne način neko situacijo ocenjujemo, kot od tega, kakšen je položaj v resnici. "... (str. 194)