Nočem umreti, ne da bi živela - Dawna Markova

Poštnino plača kupec. Možen osebni prevzem v Ljubljani.
Založnik o knjigi:
Kako znova osmisliti svoje življenje in zaživeti strastno Nočem umreti, ne da bi živela. Ne bom se bala padca in ognja. Raje živim svoje dni, dovolim življenju, da me odpre, razblini moj strah, me naredi bolj dostopno. Razklenila bom srce, dokler ne bo odprlo peruti, postalo bakla, obljuba. Tvegala bom in stopila iz svoje sence, živela tako, da bom vsako prejeto seme predala naprej drugim kot cvet in bom vsak prejeti cvet poslala v svet kot zrel sad. Kaj je tisto, kar mi v večji meri zbuja radovednost, kot me plaši? Svetloba vzhaja iz blage teme. Na današnji dan praznujemo rojstvo moje duše v moje telo. Napočil je trenutek popolnega ravnovesja. Bronasto sonce se dviga na vzhodu, srebrni mesec zahaja na zahodu in osamljen kojot s svojim tuljenjem prebada tišino. Zora. Dan po tem, ko se je rodila koledarska pomlad, čeprav - če sodim po metru in pol snega in vetrovih, ki zavijajo po pokrajini - bi temu stežka pritrdila. Iz knjige: Ne verjamem, da na tem svetu bivamo po naključju. Morda res, ampak v to ne verjamem. Verjamem, da je življenje več, kot le preživljanje našega vsakdana. Veliki čelist Pablo Casals se z menoj strinja. Rekel je, da skozi vso zapisano zgodovino, ni bilo nikdar nikogar, ki bi bil natanko takšen, kot vi. Vsak od nas je čudež v svoji enkratnosti. Vsak od nas je torej odgovoren za to, da odkrije svoj ritem in strasti, ki ga bodo ohranjala pri življenju, pa tudi za gojenje zelenih poljan, na katerih lahko odkrijemo, kaj je tisto, kar nas povezuje s polno plodovitostjo naše duše in vsem, kar ima le-ta ponuditi svetu.