Zbornik partizanskih narodnih napeva - 1962 / srbsko

POŠTNINO PLAČA KUPEC
,VEČJI FORMAT.LEPO OHRANJENO,NOTRANJOST LEPA,TRDE PLATNICE , VELIK FORMAT, LEPO DARILO
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,


LOK - KF5 / XXL FORMAT,TEŽA MALO PREKO 1KG
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, REDKE KNJIGE,...

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Podrobni podatki
Naslov Zbornik partizanskih narodnih napeva / [urednici Nikola Hercigonja, Đorđe Karakljajić ; vinjete Pivo Karamatijević]
Hrbtni naslov Zbornik
Vrsta gradiva zbornik
Ciljna skupina neleposlovje za odrasle
Jezik srbski
Leto 1962
Založništvo in izdelava Beograd : Nolit, 1962
Fizični opis XXVII, 254 str., [2] f. pril. : ilustr., note ; 29 cm
Drugi avtorji – oseba Hercigonja, Nikola
Opombe Nasl. na hrbtu knj.: Zbornik
Opombe z bibliografijo na dnu str.
Kazali
Predmetne oznake Pesmarice
UDK 784.4(497.11)
821.163.41-194
COBISS.SI-ID 215130112
partizanske pesmi in ideologija modernizaCije in emanCipaCijekozarsko kolo je triumf človeške družbe nad nečloveškim, egoističnim in ne-nacionalnim v NOB in socialistični revoluciji (nedeljković 1962: 96). pesmarice so bile pomembno sredstvo za dvig morale in razširjanje socialistične ideo-logije v vojnem času, po vojni pa prav tako pomemben prispevek k oblikovanju nove socialistične družbe. s pesmimi je bil nob predstavljen tudi kot kulturna revolucija, prav tako radikalna kakor sam boj proti okupatorju, ki »ne preoblikuje le notranjega ustroja kulture, ampak revolucionira sam položaj ‘kulturne sfere’ v družbeni strukturi« (močnik 2005). partizanske kulturne prakse niso bile le orožje v boju proti fašizmu: na eni strani so ustvarjale razmere za boj proti fašizmu (aktiviranje in mobilizacija množic) in na drugi prinašale novo družbeno strukturo, v kateri je kultura imela povsem nov položaj. oblikovanje nove socialistične kulture je tako predstavljeno kot del širšega modernizacijskega projekta, zasnovanega na marksistično-leninističnih konceptih ra-zvoja, ki so bili splošno značilni za socialistične družbe.2 g lede na to uradni moderniza-cijski diskurz ni bil usmerjen le k političnemu, ekonomskemu in družbenemu razvoju, temveč tudi h kulturnemu in duhovnemu, ki sta bila predstavljeni kot zelo močni orodji v emancipaciji socialističnega delovnega človeka:Kad brigada preko Save krene, širi ruke, majko, eto mene.Evo tebi sina iz daleka,izgrađena, novoga čoveka.Ko brigada gre čez Savorazširi roke, mati, to sem jaz.Od daleč je prišel tvoj sin,izgrajen, človek nov.3zapis Đorđa karaklajića (hercigonja in karakljajić 1962: 80).kakor poudarja deema kaneff, je ideologija modernizacije za prikazovanje družbenih sprememb potrebovala ustrezen teren. Folklora je bila eno izmed javnih področij, kjer je bilo razmeroma lahko predstaviti splošno predanost napredku celotne družbe (kaneff 2004: 140).4 p olitične, kulturne in intelektualne elite, katerih cilj je bil doseči ravnotežje med etnično in regionalno raznovrstnostjo, so propagirale ustvarjanje novega kanona kulture, ki naj bi bil skupen produkt vseh delovnih ljudi (kmetov, delavcev in izobražen-cev). v uradnih diskurzih je bilo poudarjeno, da ima koncept »narod« drugačen pomen 2 seveda je pomembno poudariti, da je bil jugoslovanski socializem po svojih značilnostih specifičen.3 prevodi pesmi so avtoričini.4 pomembno je poudariti, da je bil socialistični projekt modernizacije usmerjen predvsem k skupinam, ki so jih povezovali z »zaostalostjo«, npr. h kmetom in ženskam. donna buchanan trdi, da so kmetje postali merilo za »napredek« in so bili hkrati tudi vir napredka (buchanan 2006: 41).ana hoFman, Folklor a med preteklostjo in prihodnostjo, partizanske pesmi in ...