** Breze in bori / Lamutova - Lamut Mara - 1935 Prva izdaja

Zbirka Breze in bori v kateri je povezala belokranjske breze in kraške bore

LEPO DARILO,KNJIGA IMA USNJEN OVITEK
BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA) PLAČILO NA TRR, OZIROMA PO DOGOVORU 041 625 178

Podrobni podatki
Avtor – oseba Lamut, Mara, 1884-1970
Naslov Breze in bori / Lamutova
Vrsta gradiva poezija
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1935
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Belo-modra knjižnica, 1935 (v Ljubljani : Merkur)
Fizični opis 78 str., [1] f. pril. ; 20 cm
UDK 821.163.6-1
COBISS.SI-ID 1849572

Mara Lamut

Rojstvo
24. oktober 1884
Smrt
1970
Državljanstvo
SFRJ
Kraljevina Jugoslavija
Avstro-Ogrska
Poklic
učiteljica, pesnica, pisateljica
Mara Lamut, slovenska učiteljica, pesnica in pisateljica, * 24. oktober 1884, Postojna, † 27. januar 1970, Ljubljana.
Mara Lamut, rojena Bučar, je ljudsko šolo je obiskovala v rojstnem kraju, meščansko v Novem mestu, učiteljišče pa je končala leta 1903 v Gorici. Kot učiteljica je službovala v raznih krajih (Stari trg pri Poljanah, Radovica pri Metliki, Bela Cerkev). Leta 1910 se je poročila z Ivanom Lamutom in se preselila v Trst kjer je živela do 1. svetovne vojne, po vojni pa se je stalno naselila v Ljubljani. Pesniti je začela že v meščanski šoli. Med šolanjem v Gorici je sestavila knjižico pesmi Valovi mladostne sanjarije. Do prve svetovne vojne je sestavila še dve knjižici (Izza osamelih dni in Izza osamelosti). Leta 1907 je začela pesmi objavljati v časopisu Slovenec. V koledarju Družbe svetega Cirila in Metoda in Slovenskem narodu pa je objavila več prigodnic. V njih je opevala razne zgodovinske dogodke in osebnosti ter svojce. Leta 1935 je v Ljubljani pri založbi Belomodra knjižnica izšla njena pesniška zbirka Breze in bori v kateri je povezala belokranjske breze in kraške bore. Pod vplivom Ivana Cankarja, katerega je osebno poznala, izhajajo njene pesmi iz moderne. Njeno literarno delo je prežeto z razglabljanjem o usodi slovenskega naroda in socialno obarvano. Po odhodu iz Trsta je v njenih pesmih prisoten patriotični moment, posebno glede Primorske in drugih obrobnih krajev, ki so ostali zunaj matične domovine. Lamutova je pisala tudi pripovedne spise (Iz Doline, Breze, Poljsko cvetje, Poročno naznanilo, Petričev Andrejc, Na klancu, Brez zavetja in druge), ki so bili objavleni v raznih listih in revijah. Nekatera dela so bila objavljena pod psevdonimom Marica Bučarjeva. Med 2. svetovno vojno je bila povezana z Osvobodilno fronto in znana kot »partizanska mamica«. [1]

ZELO LEPO OHRANJENA KNJIGA IZ LETA 1935,,PRIMERNO ZA DARILO
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK-S3D
ANTIKVARNE KNJIGE,REDKE KNJIGE,
LEPO DARILO ZA ZBIRATELJE ANTIKVARNIH KNJIG,STARIN,ANTIKVITET,..

Lamut Mara (Marija), roj. Bučar, pesnica in pisateljica, r. 24. okt. 1884 v Postojni, u. 27. jan. 1970 v Lj. Oče Franc, nadzornik nasipov, mati Alojzija Jager. Osn. š. je obiskovala v Postojni, mešč. š. v Šmihelu pri Novem mestu (Notredamke); učit. je dokončala v Gor. 1903. Kot učiteljica je službovala v Starem trgu pri Poljanah, na Radovici pri Metliki in v Beli cerkvi na Dolenjskem. Po poroki z dr. Ivanom Lamutom 1910 se je preselila v Trst, kjer je živela do začetka prve svet. vojne; 1918 se je za stalno preselila v Lj. L. je začela pesniti že v mešč. š. Med šolanjem v Gor. je sestavila prvi zvezek in mu dala naslov Valovi mladostne sanjarije, v Beli krajini drugi zv. (Izza osamelih dni) in v Beli cerkvi tretji zv. (Izza osamelosti). Leta 1907 je začela pošiljati pesmi v Slovenko in Slovana. V KolCMD in SN je objavljala prigodnice. V njih je opevala razne zgod. dogodke, osebnosti ali svojce. 1935 je izšla pri zal. Belomodra knjižnica v Lj. njena zbirka Breze in bori, v kateri je povezala belokranjske breze in kraške bore. Pod vplivom Ivana Cankarja, ki ga je spoznala v domači družini, je njeno literarno delo prežeto z razglabljanjem o usodi slov. naroda in socialno obarvano. Kot pesnica je L. izšla iz Moderne. Po odhodu iz Trsta je v njenih pesmih prisoten patriotični moment, posebno glede Primorske in drugih obrobnih krajev, ki so ostali zunaj meja matične domovine. L. je pisala tudi pripovedne spise: Iz Doline (Dom. prijatelj), Breze (LZ), Poljsko cvetje (Z), Poročno naznanilo (Ilustrovani tednik), Petričev Andrejc, Na holmu, Brez zavetja, Brez besed, Grof Cezar in Zadnjič. Med vojno se je L. povezala z OF in bila znana kot »partizanska mamica«. – Psevdonimi: Oliviera, Marica Bučarjeva