# Rože ob poti, dramska pesnitev v petih slikah /1924 - podpis avtorja

DRAMSKA PESNITEV , S PODPISOM AVTORJA

Podrobni podatki
Avtor – oseba Robida, Ivan, 1871-1941
Naslov Rože ob poti : dramska pesnitev v petih slikah / Ivan Robida
Vrsta gradiva drama ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1924
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Narodna knjigarna, 1924 (v Ljubljani : Narodna tiskarna)
Fizični opis 130 str. ; 16 cm
Opombe Z avtorj. posvetilom na nasl. str.: SAZU: L 784
UDK 821.163.6-2
COBISS.SI-ID 312114

ZELO LEPO OHRANJENA KNJIŽICA IZ LETA 1924TRDE PLATNICE,,REDKOST,PRIMERNO ZA DARILO
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK-MS P1
ANTIKVARNE KNJIGE ,STARINE

LEPO DARILO ZA ZBIRATELJE ANTIKVARNIH KNJIG,STARIN,ANTIKVITET,...

Robida Ivan, leposlovec in znanstvenik, brat Adolfa R-e, v Lj. r. 1. jul. 1871 in u. 12. okt. 1941. Obiskoval je gimn. 1881–90 v Lj., študiral medicino na Dunaju in v Gradcu, promoviral 5. apr. 1897. V splošni medicini se je izpopolnjeval 2 leti v dež. bolnici v Lj., kot nevrolog-psihiater nadaljeval študij na kliniki v Gradcu, na Dunaju in podobnih zavodih na Nemškem, v Švici in Franciji. Kot zdravnik je služboval v Lukovici in pri dež. vladi za Kranjsko; od 1900 je bil ordinarij moškega oddelka dež. umobolnice na Studencu in skušal zavod modernizirati, bil pa odslovljen (SN 1906, št. 250, 257, 277; 1907, 270; S 1906, št. 86, 87); v hudih bojih je dobil vodstvo novega oddelka za živčne in duševne bolezni v dež. bolnici v Lj., ki ga je kot primarij in predstojnik vodil do upokojitve 1937. L. 1920 se je habilitiral kot docent za nevrologijo in psihiatrijo na vseučilišču v Krakovu. Njegov prvi spis je Cvetica ognjenica (DS 1888, 48); kot leposlovec je pod imenom Prokop nastopil s klasicistično dramo Erazem Tatenbach (DS 1891) in s Črticami iz zgodovine slikarstva slovenskega (-i-, DS 1891); 1892 je ustanovil z nekaterimi Slovenijani na Dunaju napredni dijaški list Vesno in pod imeni: Alastor, Josephus, Mephisto pisal pesmi in prozo. Značilna zgleda nove realistične proze sta noveli Za vzorom; Doktor Mahan. Ko je Vesna prenehala, je objavljal v SS balade, epigrame (Hren iz Gradca) ter vodil šolo za mlade pisatelje. L. 1891–2 je sodeloval tudi pri LZ pod imenom Alastor s pesmimi erotične in socialne vsebine (Dunajske pesmi). L. 1896 so igrali akademiki v Gradcu njegovo borbeno dramo Strast in čast (S 1896, št. 59; SS 1896, 136); uprizoritev v Lj. je Dram. dr. odklonilo (SN 1896, št. 87; Sn 1912, 276). L. 1900 se je v LZ in v INK (1900, 1901) vnovič oglasil; v teh in poznejših pesmih (ŽS 1923; DS 1924–6) prevladuje epsko baladni značaj; spesnil je tudi libretto Jelenji klic (rokopis) in Rože ob poti (Lj. 1924), ki so v rokopisu dvakrat prevedene v nemščino. Zadnji zgled njegove leposlovne proze je Kmetska smrt (SN 1900, št. 44). Kot kritik je napisal mnogo poročil, posebno o modernem slovstvu, n. pr. o Župančičevi čaši opojnosti (Nov pesnik, SN 1899, št. 87–90); Kristan, Žarki in snežinke (SN 1900, št. 70); Župančič, Pisanice (SN 1900, št. 87); Cankar, Jakob Ruda (SN 1900, št. 107); D. Kette, Poezije (LZ 1900, 512); o Jenkovih Poezijah II (SN 1901, št. 58); Šorli, Človek in pol (SN 1903, št. 93–5); Cankar, Ob zori (SN 1903, št. 99), Na klancu (št. 134); Nina (Naš List 1906, št. 42); Lj. Poljanec, Poezije (ib. št. 25). S temi ocenami se je boril za priznanje in umevanje mlade slov. umetnosti.