Kako bomo umirali / Jože Šmit *

V KNJIGI JE POSVETILO IN PODPIS !

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO).PLAČILO NA TRR.
OZIROMA PO DOGOVORU.
PRVA SLOVENSKA IZDAJA
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE Z OVITKOM
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - SP R / POEZIJA, SLOVENSKI PISATELJI
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, POCENI KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Podrobni podatki
Avtor – oseba Šmit, Jože
Naslov Kako bomo umirali / Jože Šmit
Vrsta gradiva poezija
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1970
Založništvo in izdelava Ljubljana : Mladinska knjiga, 1970 (Ljubljana : "Jože Moškrič")
Fizični opis 95 str. ; 18 cm
Opombe Z avtorj. posvetilom Francetu Vodniku; Ex libris prof. France Vodnik: ZSVSLJ: ZZ 39
Predmetne oznake Slovenska književnost -- Poezija
Nekontrolirane predmetne oznake slovenska književnost / poezija
COBISS.SI-ID 2069000
KDO JE JOŽE ŠMIT?

Med našimi rojaki predstavlja Jože Šmit, častni občan Občine Rogatec, enega izmed najvidnejših literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Poleg njegovih literarnih del, med nami »živi« njegova rojstna hiša, ki predstavlja jedro Muzeja na prostem Rogatec. Pred 40. leti sta njegova podpora in pomoč pomenila dragoceno spodbudo lokalnemu odboru za izgradnjo muzeja ljudskega stavbarstva, ki je z leti prerastel v največji muzej na prostem in je danes razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Osnovno šolo je obiskoval v Gaberju pod Donačko goro, leta 1941 maturiral v Ljubljani na klasični gimnaziji. Študij gozdarstva na dunajski univerzi je prekinila 2. svetovna vojna. Kot nemški vojak je ob zavezniški invaziji v Normandiji prišel v vojno ujetništvo, se v Veliki Britaniji pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v domovino. Po vojni je študiral primerjalno književnost in slavistiko, delal kot novinar pri Kmečkem glasu, bil dolga leta urednik otroške revije Ciciban, nato pa lektor pri Mladinski knjigi.

Prevajal je leposlovje iz latinščine, nemščine, francoščine, angleščine, romunščine in srbščine, zaslovel pa predvsem s prevodi rimskega pesnika Katula. Za svoji zbirki Lirika časa in Koleselj iz cedilike je prejel Kajuhovi nagradi. Založba mladinska knjiga mu je leta 1970 podelila Levstikovo nagrado za zbirko Kako bomo umirali.

Domačini ga najbolj poznamo in cenimo kot pesnika, kajti v njegovih pesmih živijo domači kraji in ljudje pod Donačko goro. V vseh pesniških zbirkah se prepleta spomin na domačo grudo in navezanost nanjo, kar postaja njegova ljubezen in vera v odtujenem svetu. Ko so ga učenci OŠ Črni Vrh nad Idrijo v intervjuju za razredni časopis leta 2002 vprašali, kaj je njegova muza, jim je odgovoril: »Moja stalna muza je moja domača vas – svet pod Donačko goro, kjer sem svet najbolj čutil, ko sem hodil bos po ilovnati zemlji«.
Književnik, prav tako Rogačan, Branko Hofman je dejal, da je Šmit »s svojo vero v moč pesniške govorice podoben staromodnemu trubadurju: nič mu ni mar, kaj je okrog njega. Poje, ker veruje, da so še zmeraj ljudje, ki imajo uho in srce za iskreno izpoved.«

Ob izidu zadnje Šmitove pesniške zbirke je Tone Pavček zapisal: »Jože Šmit, pesnik stišane pesniške besede, mila osebnost prvega povojnega pesniškega rodu, je segel z leti v visoko, lepo starost. Njegove pesmi, kajpak ne vse, a mnoge pa ohranjajo mladost. Ostajajo k