** Nobelovci - Pesmi / Eugenio Montale

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA) PLAČILO NA TRR, OZIROMA PO DOGOVORU. 041 625 178

Podrobni podatki
Avtor – oseba Montale, Eugenio
Naslov Pesmi / Eugenio Montale ; [izbral, prevedel in spremno besedo napisal Ciril Zlobec]
Vrsta gradiva poezija ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1976
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1976 (v Ljubljani : Delo)
Fizični opis 171 str., [1] f. pril. z avtorj. sl. ; 22 cm
Drugi avtorji – oseba Zlobec, Ciril
Munda, Jože
Zbirka Nobelovci ; 31
Opombe Spremna beseda o avtorju / Ciril Zlobec: str. 153-170
Montale pri nas / Jože Munda: str. 171
Predmetne oznake Montale, Eugenio, 1896-1981 – Literarne študije
Nekontrolirane predmetne oznake italijanski pesniki / bibliografije
UDK 821.131.1-1
821.131.1.09Montale E.
012Montale E.=163.6

LEPO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

LOK - K ZG / ZBIRKA NOBELOVCI,USPEŠNICE,KLASIKI

Eden mojih najljubših pesnikov je Eugenio Montale, ki kljub mednarodnemu priznanju in Nobelovi nagradi na splošno ni preveč uspešen: morda zato, ker je eden tistih »obveznih« avtorjev, ki se v šoli učijo, če vam je všeč ali ne, in verjetno zato, ker je skoraj vse, kar je napisal, z leksikalnega, slogovnega in vsebinskega vidika težko. Montaleove pesmi zagotovo niso preproste, toda po mojem mnenju se je vredno potruditi in se za trenutek posvetiti poskusu razumevanja, kaj nam želi sporočiti.

Montale je veliko napisal in njegovo produkcijo lahko razdelimo na štiri glavna obdobja: vsako od njih je povezano s krajem, poetiko, fazo njegovega življenja. Prvo od teh obdobij je tisto, v katero je znana zbirka Ossi di seppia, ki vsebuje večino njegovih najbolj znanih pesmi – da bi bilo jasno, tiste, pred katerimi se je skoraj vsakdo v nekem trenutku svoje šolske kariere znašel: Meriggiare pallido e assorto, Pogosto sem srečal zlo življenja, limoni...

Danes bi rad z vami delil nekaj najlepših in najpomembnejših pesmi, ki so del Sipinih kosti, toda preden se premaknem na besedila, za tiste, ki se želijo malo poglobiti, poiščite nekaj namigov o poetiki te faze produkcije Montale.

Poetika sipinih kosti
Prva temeljna točka je odnos z naravo, odnos, ki je vse prej kot miren. Pravzaprav obstaja nekakšen kontrast med morjem, ki ga vidimo predvsem kot srečen in neokužen svet, iz katerega pa je pesnik – in človek na splošno – za vedno izključen, in zemljo.

Če morje predstavlja srečo, dežela predstavlja nasprotno: je kraj, kjer se pesnik znajde po izgnanstvu iz morja in kjer se mora soočiti z izključenostjo iz čiste naravne blaženosti. Morje je neskončno, zemlja je meja.

Kljub temu stanju izključevanja, ki je samo po sebi tragično – poslabša ga občutek človekove popolne nemoči v svetu, ki razpada in v katerem se komaj prepozna (to je tudi neposredna posledica zgodovinskih nepredvidljivosti, večina pesmi je bila napisana med letoma 1921 in 1924) – Montale ne dovoli, da bi bil preobremenjen in Prav tako naredi zemljo kraj, kjer lahko človek, čeprav na tradicionalno junaški način, pokaže svojo vrednost, ki je sestavljena predvsem iz stoičnega sprejemanja njegovega stanja.

Ambivalentnost odnosa z naravo se odraža tudi v izbiri naslova: pomen sipe je dvojen, lahko plavajo v morju (kot se že dogaja v D'Annunziu, zelo okorna prisotnost v času, s katerim se mladi Montale sprva sooča) ali, kot se pogosteje dogaja, jih najdemo na plaži, za vedno odgnan od morja in sreče, ki jo predstavlja. Kosti sipe so torej simbol izključitve iz blaženega stanja, ki je za vedno izgubljeno: poleg tega tisto, kar je izpljunjeno iz morskih globin, ni nič drugega kot razbitina, obrabljena in neuporabna.


Drug temeljni vidik je možnost – kljub temu daleč od idiličnega stanja, v katerem se je človek znašel – vsake toliko časa po naključju najde kratek žarek upanja, kar Montale sam opredeljuje kot čudež, trenutek, v katerem stvari razkrijejo svoje pravo bistvo in je nekako mogoče povrniti izgubljeno harmonijo med človekom in naravo. Tudi na tem razpotju igra narava zelo pomembno vlogo: resnico je mogoče doseči le tako, da vstopimo vanjo. S tem, ko ste v pokrajini, poslušate njene zvoke z zaprtimi očmi, lahko dosežete resnico – kar se lahko zgodi z napako narave, s čudežem, v redkih trenutkih, ko stvari izdajo svojo skrivnost in se razkrijejo.

S slogovnega in delno vsebinskega vidika je bila primerjava z D'Annunziom, ki je bil takrat italijanski pesnik, za Montala neizogibna. Čeprav Montale trdi, da želi zavihati vrat zgovornosti in v pesmi, ki jo najdete spodaj, I limoni, zavzema odkrito proti-D'Annunziovo stališče, je D'Annunziova prisotnost preveč okorna, da bi jo lahko preprosto odložili. Montale se ne more izmeriti, še posebej v delu sipinih kosti, imenovanem Sredozemlje. Pesnik sam je trdil, da je moral »prečkati« D'Annunzia, vendar se soočenje konča z odločnim premagovanjem D'Annunzijevih stališč: panizem, občestvo z naravo, za Montale ni mogoče, ker je narava zavrnila človeka in ga za vedno izključila iz resnic, ki jih pozna.


Zbirka Nobelovci je pri Cankarjevi založbi v Ljubljani izhajala v letih od 1973 do 1985, posamezne knjige pa še do 1993. leta. Sestavlja jo izbor del Nobelovih nagrajencev za književnost.

Urednik zbirke je bil Janko Moder, ki je prispeval večino prevodov in spremnih besed o avtorjih ter izbral in prevedel vsa besedila s podelitev nagrad, objavljena na prvih straneh knjig. Pisec bibliografskega dodatka o posameznih avtorjih na Slovenskem je Jože Munda.