Kala : povest * / Ivan Ribič 1956

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.


,SREDNJE OHRANJENA KNJIGA,
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - KF2 - 2X

Podrobni podatki
Avtor – oseba Ribič, Ivan, 1920-1982
Naslov Kala : povest / Ivan Ribič ; [ilustriral Vladimir Lakovič]
Vrsta gradiva kratka proza ; za šolske otroke (9-14 let)
Jezik slovenski
Leto 1956
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Prešernova družba, 1956 ([Ljubljana] : Ljudska pravica)
Fizični opis 95 str. : ilustr. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Lakovič, Vladimir, 1921-1997
Opombe Redna knjiga Prešernove družbe za leto 1957
85.000 izv.
UDK 821.163.6-93-32
COBISS.SI-ID 23859201


Ivan Ribič, slovenski pisatelj, režiser, filmski in televizijski scenarist, * 23. januar 1920, Ljubljana, † 2. februar 1982, Bled.

Življenjepis
Ivan Ribič se je rodil v Ljubljani opernima pevcema Avgustu in Ivanki Ribič. V Ljubljani je do 1928 obiskoval osnovno šolo, nato do 1940 gimnazijo. Po maturi se je vpisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto, kjer je študiral primerjalne književnosti, študij pa je 1941 zaradi italijanske okupacije prekinil. Že na univerzi je sodeloval v OF. Italijani so ga marca 1942 zaprli in internirali v Gonars in Monigo. Leta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil med drugim komandant Koroškega odreda (1944) in načelnik štaba Kozjanskega odreda; leta 1946 pa je bil odpuščen iz vojske. Do 1948 je bil režiser v mariborski operi. Nato je od leta 1951 do 1953 predaval na Metalurškem tehnikumu na Jesenicah, nakar je živel kot svoboden književnik na Bledu.

Literarno delo
Ribič je pričel pisati že pred vojno. Njegovo pripovedništvo teži k fabulativno razgibanim stanjem, v katerih se morajo junaki neizprosno opredeljevati, večkrat zaznamovani s trgično krivdo, ki jim jo je vsilila nesmiselna vojna. Napisal je več povesti iz partizanskega življenja; pisal pa je tudi filmske in televizijske scenarije. Njegova dela (povesti, romani in novele): Ljudje onkraj reke (1947), Stopinje v snegu (1953), Zgodba o zakladu (1953), Gozdovi so mi povedali (1954), Koča nad slapom (1954), Andraževa sreča (1954), Dolina miru (1956), Sin (1958), Zgodilo se je jutri (1961). Za mladino je napisal Povesti z gora in povest Kala, po kateri je bil posnet film.

Scenariji
Filmski scenariji temeljijo večinoma na nasprotju med prvinskim otroškim svetom in surovostjo vojne. Ribič spretno menjava lirične prizore, večkrat obarvane tudi s humorjem, s prizori nevarnosti v uravnoteženo celoto. Po njegovih scenarijih so bili posneti filmi Dolina miru (režiser France Štiglic, 1956), Ne joči, Peter (režiser F. Štiglic, 1964), dva filma o Kekcu; Srečno, Kekec (1963 in Kekčeve ukane (1968) oba po literarni predlogi J. Vandota, režija J. Gale), ter dve televizijski nadaljevanki VOS (6 epizod 1965, 7 epizod 1971, režija F. Štiglic).

Za filmski scenarij Ne joči , Peter je bil Ivan Ribič leta 1964 na puljskem filmskem festivalu nagrajen z Zlato areno.
Slovenski biografski leksikon
Ribič Ivan, književnik in filmski scenarist, r. 23. jan. 1920 v Lj. opernima pevcema Avgustu in Ivanki r. Rožmanc (gl. članek), živi na Bledu. V Lj. je obiskoval od 1928 osn. šolo, nato gimn. do 1940. Po maturi se je vpisal na filoz. fakulteto lj. univerze, študij pa je prekinil zaradi ital. okupacije. L. 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. 1942 ga je aretirala ital. policija; bil je zaprt v Lj., nato interniran v Gonarsu in Monigu. Avg. 1943 se je vrnil v Lj. in takoj odšel v partizane, kjer je bil nazadnje komandant odreda. Po vojni je do 1946 služboval v JLA, do julija 1950 pa je bil operni režiser v Mrbu. L. 1952 je bil predavatelj na Srednji tehnični šoli na Jesenicah, od nov. 1952 pa mu je pisateljevanje edini poklic. – Objavil je v Sd novelo Verona (1938), potopisne članke v J in gledališke recenzije v Slovenski mladini (psevd. Dora). Rokopis romana Boštjanova mladost je zaplenila ital. policija. Izdal je obširni roman o koroških partizanih Ljudje onkraj reke (SPor 1947, št. 271–306; 1948, št. 1–251, v knjigi 1954), knjigo pravljic Povesti z gora (Kranj 1952), novelistični zbirki s partizansko tematiko Stopinje v snegu (Stopinje v snegu in Povest o zakladu; Lj. 1954) in Gozdovi so mi povedali (Koča nad slapom, Tisti iz Jurjevega boršta, Andraževa sreča; Lj. 1955), mladinsko živalsko povest Kala (Lj. 1956) ter roman Sin (Lj. 1958). Objavljal je tudi novele v NSd (Guliverji 2100, 1958) in NOja (Miško, 1947) itd. Dela povečini realistično obravnavajo vojno tematiko, posebno dogodke iz življenja gorenjskih in koroških partizanov. Snov je zanimiva in razgibana, hkrati pa moralno in psihološko poglobljena z resnimi etičnimi konflikti, ki so bili značilni za vojno dogajanje (n. pr. izdajstvo). Nekatera dela (utopična satira Guliverji 2100, Zadeva inženirja Lora) rešujejo v fantastičnem prostoru in v duhovitem formalnem okviru splošna življenjska vprašanja. – R. je napisal scenarij za film Dolina miru (realizacija Triglav film 1956); film je bil nagrajen s 4 nagradami na film. festivalu v Puli 1956 in z nagrado za najboljšo moško vlogo na film. festivalu v Cannesu 1957); v scenarij pa je predelal tudi povest Kala (realizacija Viba film 1958). Oba scenarija poetično in simbolično protestirata proti nesmiselnosti vojnega pustošenja. —