Posadka brez ladje 2 / Tone Seliškar (trde platnice)

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.


KNJIŽNICA SINJEGA GALEBA 27,NA VOLJO JE TUDI Z MEHKIMI PLATNICAMI - 2,49€
,SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST ZELO LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE,Z OVITKOM
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - P2
TONE SELIŠKAR

Podrobni podatki
Avtor – oseba Seliškar, Tone, 1900-1969
Naslov Posadka brez ladje / Tone Seliškar ; [ilustriral Ive Seljak-Čopić]
Vrsta gradiva kratka proza ; otroško gradivo (splošno)
Jezik slovenski
Leto 1955
Založništvo in izdelava [Ljubljana] : Mladinska knjiga, 1955 (v Ljubljani : Ljudska pravica)
Fizični opis 1 zv. : ilustr. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Seljak, Ivan, 1927-1990
Zbirka Knjižnica Sinjega galeba ; 26; 27
Predmetne oznake Slovenska književnost – Mladostniki – Morje – 20.st. – Romani
UDK 886.3(024.7)-3
886.1/.6(024.7):940.53
COBISS.SI-ID 31650561
Tone Seliškar je pisal pesniške zbirke, romane, novele in mladinsko književnost. Pojavil se je v prvih letih slovenskega ekspresionizma in obveljal za enega najbolj značilnih predstavnikov. Že na začetku se je uvrstil med zastopnike proletarske smeri.
Razkrival je bedo delavskega, zlasti rudarskega življenja in izražal upanje na srečnejše dni. Izhajal je iz socialnega ekspresionizma (Trbovlje, 1923), pozneje pa je prešel v socialni realizem (Pesmi pričakovanja, 1937). Tone Seliškar je sprva pisal pesniške zbirke za odrasle, kasneje pa tudi dela za otroke.
Pred drugo svetovno vojno je s pisanjem budil zavest delavcev. V velikem romanu Nasedli brod (1932) je dogajanje preselil v malomeščansko okolje.
Po mladinski povesti Bratovščina Sinjega galeba (1936) je bila 1969 posneta istoimenska mladinska nadaljevanka. Med njegova najboljša povojna mladinska dela pa vsekakor spadajo Mule (1948). Snov je jemal iz motivov izseljevanja (Rudi), pri delu Bratovščina Sinjega galeba iz življenja revnih dalmatinskih ribičev, snov iz partizanskih časov je uporabil pri delih Tovariši, Mule, Liščki, spomine na mladost pa v delih Deček z velike ceste in Fantu so zrasla ušesa. Za Seliškarjevo mladinsko pripovedno delo so značilne izrazita socialna in etična naravnanost, pravičnost vzornih junakov ter živahna in dogodkov polna zgodba.
Njegova dela so prevedena v številne jezike, med drugimi albanščino, češčino, italijanščino, madžarščino, makedonščino, nemščino, poljščino, romunščino, ruščino, slovaščino in srbohrvaščino.