Dejanje / Vladimir Levstik

LEPO OHRANJENO,TRDE PLATNICE
, POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR, JAZ PLAČAM POŠTNINO


LOK - K ZG L - 3X

VLADIMIR LEVSTIK - DEJANJE

Podrobni podatki
Avtor – oseba Levstik, Vladimir, 1886-1957
Naslov Dejanje / Vladimir Levstik ; [spremno besedo napisal Igor Grdina]
Vrsta gradiva kratka proza ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1992
Založništvo in izdelava Ljubljana : Mihelač, 1992 (Ljubljana : Ljudska pravica)
Fizični opis 167 str. ; 19 cm
Drugi avtorji – oseba Grdina, Igor, 1965-
Zbirka ǂZbirka ǂSlovenska povest ; 14
Opombe Vladimir Levstik in njegovo Dejanje / Igor Grdina: str. 158-167
Predmetne oznake Levstik, Vladimir, 1886-1957 -- Literarne študije
Nekontrolirane predmetne oznake slovenska povest / slovenski pisatelji / 19.-20.st.
UDK 821.163.6-32
821.163.6.09Levstik V.
COBISS.SI-ID 30053120

»Vladimir Levstik je bil genialen samouk, ki ni dovršil niti gimnazije,« je o njem zapisal literarni zgodovinar Anton Slodnjak. Rodil se je 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem, kjer je tedaj služboval njegov oče učitelj. Že leto dni po njegovem rojstvu se je družina (imel je še tri sestre, dve sta postali učiteljici) preselila v Andraž nad Polzelo, kjer je preživljal otroška leta. Po osnovni šoli se je vpisal na celjsko nemško-slovensko gimnazijo, toda na očetovo željo je odšel v Maribor, kjer naj bi se pripravljal na duhovniški poklic. Kmalu pa je spoznal, da te očetove želje ne bo mogel izpolniti, zato se je vrnil na celjsko gimnazijo. Leta 1903 se je tako sprl z očetom, da je odšel v Ljubljano in skušal tam nadaljevati šolanje. Bil je brez vsake finančne podpore, zato je zaradi bede opustil študij in si služil kruh s peresom kot pesnik, pisatelj, prevajalec in časnikar. S honorarjem od prevoda romana Ponižani in razžaljeni ruskega pisatelja Dostojevskega je v letih 1906/1907 bival v Parizu in to je vidno vplivalo na njegovo mladostno ustvarjanje. Leta 1910 ga je pritegnilo jugoslovansko nacionalistično gibanje s protiavstrijsko ostjo, zato so ga leta 1915 internirali v Mittergrabern pri Dunaju, kjer je ostal do leta 1917. Od tam je odšel najprej v Prago, nato pa v Ljubljano. Leta 1919 se je poročil in se naselil v Stražišču pri Kranju. Prvo redno zaposlitev je dobil leta 1924, ko je postal urednik podlistka in mladinske priloge pri časniku Jutro. Tam je spoznal svojo drugo ženo Franko. Pred nemškimi okupatorji sta morala bežati iz Litije v Ljubljano. Med okupacijo se ni držal zaukazanega kulturnega molka, zato je bil po vojni v nemilosti. Čeprav so ga vedno bolj zapuščale moči in je skoraj oslepel, je delal do konca. Umrl je 23. decembra 1957 v Celju.