Človeške vezi / W. Somerset Maugham *

Podrobni podatki
Avtor – oseba Maugham, William Somerset, 1874-1965
Naslov Človeške vezi / W. Somerset Maugham ; [prevedla Mira Miheličeva]
Enotni naslov Of human bondage. slovenski jezik
Vrsta gradiva roman
URL medijskega objekta leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1959
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1959
Fizični opis 735 str. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Mihelič, Mira, 1912-1985
Zbirka ǂZbirka ǂSodobni roman
Opombe Prevod dela: Of human bondage
William Somerset Maugham / [Mira Mihelič]: str. 733-[736]
Nekontrolirane predmetne oznake avtobiografski romani / Maugham, William Somerset / angleški pisatelji
UDK 821.111-311.2
COBISS.SI-ID 5430

EDINA SLOVENSKA IZDAJA
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA,OVITEK MALO NAČET ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,
TRDE PLATNICE,Z OVITKOM

O človeškem suženjstvu


O človeškem suženjstvu je roman W. Somerseta Maughama iz leta 1915. Na splošno se strinjajo, da je roman Maughamova mojstrovina in da je po naravi močno avtobiografske, čeprav je izjavil: »To je roman, ne avtobiografija; čeprav je veliko v njem avtobiografsko, je več čista iznajdba.« [1] Maugham, ki je prvotno nameraval svoj roman poimenovati Lepotica iz pepela, se je končno odločil za naslov iz poglavja Spinozove Etike. [2] Sodobna knjižnica je O človeškem suženjstvu uvrstila na 66. mesto na svojem seznamu 100 najboljših romanov v angleškem jeziku 20. stoletja.

Knjiga se začne s smrtjo Helen Carey, ljubljene matere devetletnega Philipa Careyja. Philip ima nogavico in njegov oče je umrl nekaj mesecev prej. Zdaj je sirota, poslan je živeti k svoji teti in stricu, Louisi in Williamu Careyju v Blackstable, mesto v Kentu.

Philip živi v stričevem župniškem dvoru. Teta Louisa poskuša biti Philipova mati, vendar je njegov stric hladen do njega. Philipov stric ima obsežno zbirko knjig in Philip uživa v branju, da bi pobegnil iz svojega vsakdanjega obstoja. Po manj kot enem letu Philipa pošljejo v internat. Njegov stric in teta načrtujeta, da bo obiskoval Oxford. Philipova invalidnost in občutljiva narava mu otežujeta prijateljstvo z drugimi učenci. Philip izve, da bi lahko zaslužil štipendijo za Oxford, kar sta njegov stric in ravnatelj šole pametna, vendar Philip vztraja, da gre v Nemčijo.

Philip uživa v življenju v Nemčiji, prebiva v penzionu v Heidelbergu z drugimi tujci. Philipovi skrbniki ga prepričajo, da se preseli v London na vajeništvo. Njegovi kolegi ga zamerjajo, saj verjamejo, da je "gospod". Z enim od svojih menedžerjev se odpravi na poslovno potovanje v Pariz in dobi navdih za študij umetnosti v Franciji.

V Parizu Philip obiskuje umetniške tečaje in spozna nove prijatelje, vključno s Fanny Price, revno in odločno, vendar nenadarjeno študentko umetnosti in samotarko. Fanny Price se zaljubi v Philipa, vendar on ne ve in nima takšnih čustev do nje. Nato umre zaradi samomora.


Of Human Bondage, celovečerna filmska priredba romana iz leta 1934
Philip se zaveda, da nikoli ne bo profesionalni umetnik. Vrne se v stričevo hišo v Angliji, da bi študiral medicino, področje svojega pokojnega očeta. Na medicinski šoli se bori in spozna Mildred, ki dela kot natakarica v čajnici. Postane popolnoma zaljubljen v njo in redno hodita, čeprav mu ne izkazuje naklonjenosti. Mildred pove Philipu, da se namerava poročiti z drugim moškim, zaradi česar mu je strto srce; Philip nato zaide v afero z Norah Nesbit, prijazno in občutljivo avtorico ljubezenskih romanov. Kasneje se Mildred vrne, noseča, in prizna, da se moški, zaradi katerega je zapustila Filipa, ni nikoli poročil z njo, ker je bil že poročen in imel tri otroke.

Philip prekine razmerje z Norah in finančno podpira Mildred, ki si je ne more privoščiti. Na Philipovo osuplost se Mildred, ko rodi otroka, zaljubi v Philipovega dobrega prijatelja Harryja Griffithsa in pobegne z njim. Približno leto kasneje Philip naleti na Mildred in jo spet sprejme. Čeprav je ne ljubi več, se naveže na njenega otroka. Ko zavrne njene spolne predloge, se razjezi, uniči večino njegovih stvari in za vedno odide. V sramu in hitro zmanjka denarja Philip za vedno zapusti hišo. Proti koncu romana se še enkrat sreča z Mildred, ko ga pokliče po zdravniško mnenje. Trpi za simptomi sifilisa zaradi svojega dela kot prostitutka. Philip nagovarja Mildred, naj se odreče temu življenju, vendar ta zavrne in zapusti zaroto z neznano usodo.

Med delom v bolnišnici se Philip spoprijatelji z družinskim človekom Thorpom Athelnyjem, ki je živel v Toledu v Španiji in navdušeno prevaja dela svetega Janeza od Križa. Philip vlaga v rudnike, vendar zaradi dogodkov v zvezi z bursko vojno ostane skoraj brez denarja. Ker ne more plačati najemnine, se nekaj dni sprehaja po ulicah, preden ga Athelnyjevi sprejmejo in mu najdejo službo v veleblagovnici, ki jo sovraži. Odkrijejo njegov talent za risanje in prejmejo napredovanje in povišanje plače, vendar je njegov čas v veleblagovnici kratkotrajen.

Ko umre njegov stric William, Philip podeduje dovolj denarja, da lahko konča študij medicine in končno postane zdravnik z licenco. Philip je začasno nameščen kot locum pri dr. Southu, splošnem zdravniku v Dorsetshireu. Dr. South je star, zlobni zdravnik, čigar žena je mrtva in čigar hči je odtujena. Vendar pa dr. South zasije v Philipov humor in prijazno naravo in sčasoma ponudi Philipu partnerstvo v njegovi medicinski praksi. Čeprav je počaščen, Philip zavrne, ker namerava obiskati Španijo.

Odide na majhne poletne počitnice z Athelnyjevimi in nabira hmelj na podeželju Kenta. Tam ugotovi, da je ena od Athelnyjevih hčera, Sally, všeč. V trenutku romantične opustitve nekega večera imata spolne odnose, in ko misli, da je noseča, se Philip odloči, da se bo poročil s Sally in sprejel ponudbo dr. Southa, namesto da bi potoval po svetu, kot je načrtoval. Srečata se v Narodni galeriji, kjer se Philip, čeprav izve, da je šlo za lažni alarm, zaroči s Sally in sklene, da je »najpreprostejši vzorec – tisti, v katerem se je moški rodil, delal, poročil, imel otroke in umrl – prav tako najbolj popoln«. Preneha iskati srečo in se odloči, da bo zadovoljen s svojo usodo.

Maughamov začetni naslov je bil Lepota iz pepela, izposojen iz Izaija 61:3, »... da jim namesto pepela podari krono lepote, namesto žalovanja olje veselja in namesto duha obupa oblačilo hvale.« vendar je bil že uporabljen. [3] Nov naslov je prevzel od Spinoze. Četrti del njegove Etike ima naslov »O človeškem suženjstvu ali moči čustev« (latinsko: De servitute humana seu de affectuum viribus). Svobodna oseba, pravi Spinoza, je sposobna razmišljati racionalno: toda ko v človeku prevladujejo čustva, je racionalno mišljenje nemogoče in človek postane suženj (nemislečih) strasti. Prav tako opredeljuje dobre in slabe kategorije, ki temeljijo na splošnih prepričanjih ljudi in jih povezuje z njihovimi "čustvi užitka ali bolečine". Opredeljuje popolnost/nepopolnost, ki izhaja iz želje, v njenem pomenu posebnih ciljev in načrtov. Philip Carey, glavni lik v O človeškem suženjstvu, je iskal ta zelo koristen cilj in postal zadovoljen šele potem, ko je spoznal, kaj je bil njegov cilj, in našel osebo, s katero bi delil ta cilj.

Maugham je mucal (namesto noge), zgodaj je izgubil starše in je bil poslan živeti k teti in stricu. Študiral je medicino in njegov okus v literaturi sovpada z okusom glavnega junaka v tej knjigi. Čeprav Maugham nikoli ni bil umetnik, ga je zanimalo slikarstvo. V svoji zasebni zbirki je imel dela štirih slikarjev, omenjenih v knjigi: Pissarro, Sisley, Monet in Renoir. V Povzetku razkriva, da je bral Ruskina in se seznanil z mnogimi deli evropske umetnosti. Maugham je napisal članek za revijo Life z naslovom "Slika, ki mi je bila všeč".

O človeškem suženjstvu je morda najbolj živahen primer Maughamove nagnjenosti k umetnosti. Po besedah Stanleyja Archerja je v romanu imenovanih 33 umetnikov, 10 znanih slik je omenjenih po imenu in številne druge. Več kot polovica imenovanih umetnikov so bili slikarji, katerih kariera se je razvila predvsem v 19. stoletju. Od tega je 13 Francozov, pet Britancev in eden, Whistler, je ameriški. Enajst jih je bilo živih v času, ko se odvija zgodba romana, in pet jih je bilo živih - Carolus-Duran, Degas, Monet, Raffaëlli in Renoir - ko je leta 1915 izšel O človeškem suženjstvu
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

LOK - LA Y3
USPEŠNICE ,KLASIKI ,NAJBOLJ BRANE KNJIGE
PRIJETNO IN POCENI POČITNIŠKO BRANJE,IDEALNO ZA PLAŽO,DOPUST,...

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠA VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

W. Somerset Maugham je še en doktor književnosti – medicino je študiral v Londonu in Heidelbergu, o svojih medicinskih izkušnjah pa je pisal v svojem prvem romanu »Liza iz Lambeta« (Liza of Lambeth, 1897). Ko pa je podedoval denar, je zdravniški poklic obesil na klin in se posvetil pisanju.