Gulliverjeva potovanja / Jonathan Swift - 100 romanov / klasiki 3,99€

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR.
OZIROMA PO DOGOVORU.
PRIJETNO ,ZANIMIVO IN POCENI POČITNIŠKO BRANJE

Gulliverjeva potovanja , prvotno Potovanja v več oddaljenih narodov sveta. V štirih delih. Avtor Lemuel Gulliver, First a Surgeon, and then a Captain of Several Ships je prozna satira iz leta 1726 [ 1 ] [ 2 ] angleško -irskega pisatelja in duhovnika Jonathana Swifta , ki satirira tako človeško naravo kotliterarno podzvrst » popotniške zgodbe «. . Je Swiftovo najbolj znano celovečerno delo in klasika angleške literature . Angleški dramatik John Gay je pripomnil: "Bra se povsod, od kabineta do otroške sobe." [ 3 ] Knjiga je bila skozi stoletja adaptirana v filme, filme in gledališke predstave.

Gulliverjeva potovanja

Knjiga je bila takojšnja uspešnica in Swift je trdil, da je napisal Gulliverjeva potovanja, "da bi razjezil svet, namesto da bi ga preusmeril".

Podrobni podatki
Avtor – oseba Swift, Jonathan, 1667-1745
Naslov Gulliverjeva potovanja / Jonathan Swift ; [prevedel Izidor Cankar ; študijo napisala Majda Stanovnik]
Enotni naslov Gulliver's travels. slovenski jezik
Drugi naslovi Guliverjeva potovanja
Vrsta gradiva roman
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1967
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1967 (v Ljubljani : Ljudska pravica)
Fizični opis 329 str. ; 18 cm
Drugi avtorji – oseba Cankar, Izidor, 1886-1958
Stanovnik, Majda
Zbirka ǂZbirka ǂSto romanov ; 28
Opombe Prevod dela: Gulliver's travels
Gulliverjeva potovanja in Swift / Majda Stanovnik : str.5-42
Predmetne oznake Swift, Jonathan, 1667-1745 -- Literarne študije
Nekontrolirane predmetne oznake angleška književnost / literarne študije
UDK 821.111-311.3
821.111.09Swift J.
COBISS.SI-ID 17548033

ZBIRKA STO ROMANOV , ŽEPNA KNJIGA ,LEPO OHRANJENO NOTRANJOST LEPA, KNJIGA JE KOMPLETNA, BERLJIVA
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR, JAZ PLAČAM POŠTNINO
LOK - LA P1

I. del: Potovanje v Liliput



4. maj 1699 – 13. april 1702
Med njegovim prvim potovanjem Gulliverja po brodolomu naplavi na obalo in se znajde kot ujetnik rase majhnih ljudi, visokih manj kot 6 palcev (15 cm), podobnih malim ljudem v mitologiji , ki so prebivalci otoške države Liliput. . Potem ko je dal zagotovila o svojem dobrem vedenju, dobi prebivališče v Liliputu in postane ljubljenec liliputskega kraljevega dvora. Liliputski kralj mu tudi dovoli, da gre po mestu pod pogojem, da ne sme poškodovati njihovih podanikov.

Sprva so Liliputanci gostoljubni do Gulliverja, vendar so tudi previdni glede grožnje, ki jo njegova velikost predstavlja zanje. Liliputanci se razkrijejo kot ljudje, ki dajejo velik poudarek nepomembnim stvarem. Na primer, kateri konec jajca človek razbije, postane osnova globokega političnega razkola znotraj tega naroda. So ljudje, ki uživajo v razkazovanju avtoritete in predstavah moči. Gulliver pomaga Liliputancem, da pokorijo svoje sosede Blefuscudiance, tako da jim ukradejo floto. Vendar noče zmanjšati otoške države Blefuscu na provinco Liliput, s čimer ni ugajal kralju in kraljevemu dvoru.

Gulliver je obtožen izdaje, ker je med drugim uriniral v prestolnici, čeprav je gasil požar. Obsojen je in obsojen na oslepitev. S pomočjo prijaznega prijatelja, »pomembne osebe na dvoru«, pobegne v Blefuscu. Tu opazi in pobere zapuščen čoln ter odpluje, da ga reši mimovozeča ladja, ki ga varno odpelje nazaj domov z nekaj liliputanskimi živalmi, ki jih ima s seboj.

Del II: Potovanje v Brobdingnag


20. junij 1702 – 3. junij 1706
Gulliver se kmalu spet odpravi na pot. Ko jadrnico Adventure zaradi neviht zanese s smeri in je prisiljena odpluti proti kopnemu v iskanju sladke vode, Gulliverja zapustijo njegovi tovariši in ga pustijo na polotoku na zahodni obali severnoameriškega kontinenta.

Trava v Brobdingnagu je visoka kot drevo. Nato ga najde kmet, ki je visok približno 72 ft (22 m), sodeč po Gulliverjevi oceni, da je človekov korak 10 jardov (9 m). Velikanski kmet pripelje Gulliverja domov, njegova hči Glumdalclitch pa skrbi za Gulliverja . Kmet ga obravnava kot radoveden in ga razstavlja za denar. Čez nekaj časa zaradi nenehnega razstavljanja Gulliver zboli in kmet ga proda kraljici kraljestva. Glumdalclitch (ki je spremljala svojega očeta, ko je razstavljala Gulliverja) je vzeta v kraljičino službo, da bi skrbela za drobnega človeka. Ker je Gulliver premajhen, da bi uporabljal njihove ogromne stole, postelje, nože in vilice, kraljica naroči, da mu zgradijo majhno hišo, da bi se lahko v njej prenašal; to se imenuje njegova "potujoča škatla".

Med majhnimi dogodivščinami, kot sta boj z velikanskimi osami in opica, ki jo odnese na streho, razpravlja o stanju v Evropi s kraljem Brobdingnaga. Kralj ni zadovoljen z Gulliverjevimi poročili o Evropi, še posebej, ko je izvedel za uporabo pušk in topov. Na potovanju na morje njegovo potujočo škatlo zgrabi orjaški orel, ki Gulliverja in njegovo škatlo vrže v morje, kjer ga poberejo mornarji in ga vrnejo v Anglijo.

III. del: Potovanje v Laputo, Balnibarbi, Luggnagg, Glubbdubdrib in Japonsko


5. avgust 1706 – 16. april 1710
Ko se Gulliverjeva ladja znova odpravi, jo napadejo pirati in obsede blizu puščavskega skalnatega otoka blizu Indije. Reši ga leteči otok Laputa , kraljestvo , ki je predano umetnosti glasbe, matematike in astronomije, a jih ne more uporabiti v praktične namene. Namesto uporabe vojske ima Laputa navado metati kamenje na uporniška mesta na tleh.

Gulliver obišče Balnibarbi , kraljestvo, ki mu vlada iz Lapute, kot gost dvorjana nizkega ranga in vidi propad, ki ga je povzročilo slepo prizadevanje za znanost brez praktičnih rezultatov, v satiri o birokraciji ter o Kraljevi družbi in njenih poskusih. Na Veliki akademiji Lagado v Balnibarbiju se veliko virov in delovne sile uporablja za raziskovanje nesmiselnih shem, kot je pridobivanje sončnih žarkov iz kumar, mehčanje marmorja za uporabo v blazinah, učenje mešanja barve z vonjem in razkrivanje političnih zarot s pregledovanjem iztrebkov sumljive osebe. Gulliver se mimogrede sklicuje na svoj obisk Tribnije (to je Britanije), ki jo neki imenujejo Langden (to je Anglija), kjer sta glavna poklica spletkarjenje in informiranje. Gulliverja nato odpeljejo v Maldonado , glavno pristanišče Balnibarbija, da počaka na trgovca, ki ga lahko odpelje na Japonsko.

Medtem ko čaka na prehod, se Gulliver odpravi na kratek stranski izlet do otoka Glubbdubdrib , ki je jugozahodno od Balnibarbija. Na Glubbdubdribu obišče čarovnikovo bivališče in razpravlja o zgodovini z duhovi zgodovinskih osebnosti, kar je najočitnejša ponovitev teme "starodavni proti modernim" v knjigi. Med duhovi so Julij Cezar , Brut , Homer , Aristotel , René Descartes in Pierre Gassendi .

Na otoku Luggnagg naleti na struldbrugse , ljudi, ki so nesmrtni. Nimajo daru večne mladosti, trpijo pa za boleznimi starosti in veljajo za pravno mrtve pri osemdesetih letih.

Ko je prispel na Japonsko , Gulliver prosi cesarja , "da mi opraviči slovesnost, ki je bila naložena mojim rojakom in teptanje razpela ", kar cesar tudi stori. Gulliver se vrne domov, odločen, da bo tam ostal do konca svojih dni.

Del IV: Potovanje v deželo Houyhnhnmov


Kljub njegovi prejšnji nameri, da ostane doma, se Gulliver vrne na morje kot kapitan trgovske ladje, saj mu je dolgčas njegove službe kirurga. Na tem potovanju je prisiljen poiskati nove člane svoje posadke, ki so se po njegovem prepričanju obrnili proti njemu. Njegova posadka nato izvede upor. Potem ko so ga nekaj časa zadrževali, se odločijo, da ga bodo pustili na prvem kosu zemlje, na katerega naletijo, in nadaljevali kot pirati. Zapuščen je v pristajalnem čolnu in naleti na raso deformiranih divjih humanoidnih bitij, do katerih začne nasilno sovraštvo. Kmalu zatem sreča Houyhnhnme , dirko govorečih konj. Oni so vladarji, medtem ko se deformirana bitja, ki so podobna ljudem, imenujejo Yahooji .

Nekateri učenjaki so odnos med Houyhnhnmi in Yahooji opredelili kot dinamiko gospodar/suženj. [ 5 ]

Gulliver postane član konjevega gospodinjstva in začne občudovati in posnemati Houyhnhnme in njihov način življenja, zavrača svoje soljudi kot zgolj Yahooje, obdarjene z nekakšnim videzom razuma, ki ga uporabljajo le za poslabšanje in povečanje razvad, ki jim jih je dala narava . Vendar pa skupščina Houyhnhnmov odloči, da je Gulliver, Yahoo z nekaj videza razuma, nevaren za njihovo civilizacijo, in mu ukaže, naj odplava nazaj v deželo, iz katere je prišel. Gulliverjev »gospodar«, Houyhnhnm, ki ga je vzel v svoje gospodinjstvo, mu kupi čas, da ustvari kanu, ki mu olajša odhod. Po še enem katastrofalnem potovanju ga proti njegovi volji reši portugalska ladja. Zgrožen je, ko vidi, da je kapitan Pedro de Mendez, ki ga ima za Yahooja, modra, vljudna in velikodušna oseba.

Vrne se na svoj dom v Anglijo, vendar se ne more sprijazniti z življenjem med "Yahooji" in postane samotar, ostane v svoji hiši, se izogiba družini in ženi ter več ur na dan preživi v pogovoru s konji v svojih hlevih. .

Sestava in zgodovina
Negotovo je, kdaj točno je Swift začel pisati Gulliverjeva potovanja . (Velik del pisanja je bil narejen v dvorcu Loughry v Cookstownu v okrožju Tyrone , medtem ko je Swiftova ostala tam.) Nekateri viri [ kateri? ] nakazujejo že leta 1713, ko so Swift, Gay, Pope, Arbuthnot in drugi ustanovili klub Scriblerus z namenom satiriziranja priljubljenih literarnih žanrov. [ 6 ] Po teh poročilih je bil Swift obtožen pisanja spominov namišljenega avtorja kluba, Martinusa Scriblerusa, in tudi satiriziranja literarne podzvrsti "popotniških zgodb". Iz Swiftove korespondence je znano, da se je prava skladba začela leta 1720 z zrcalno temo I. in II. dela, ki je bil napisan najprej, IV. del naslednji leta 1723 in III. del, napisan leta 1724; a dopolnitve so bile narejene, ko je Swift pisal Drapierjeva pisma . Do avgusta 1725 je bila knjiga dokončana; in ker je bilo Gulliverjevo potovanje očitno protiwigovska satira , je verjetno dal Swift kopirati rokopis, da njegove pisave ne bi mogli uporabiti kot dokaz, če bi prišlo do tožbe, kot se je zgodilo v primeru nekaterih njegovih irskih pamfletov ( Drapierjeva pisma ). Marca 1726 je Swift odpotoval v London, da bi izdal svoje delo; rokopis je bil na skrivaj dostavljen založniku Benjaminu Motteju , ki je uporabil pet tiskarn, da bi pospešil proizvodnjo in se izognil piratstvu. [ 7 ] Motte, ki je prepoznal uspešnico, vendar se je bal sodnega pregona, je izrezal ali spremenil najhujše žaljive odlomke (kot so opisi sodnih tekmovanj v Liliputu in Lindalinov upor ) , v II. del je dodal nekaj gradiva v obrambo kraljice Ane. , in ga objavili. Prva izdaja je izšla v dveh zvezkih 28. oktobra 1726 po ceni 8 s . 6 d . [ 8 ]

Motte je Gulliverjeva potovanja objavil anonimno in, kot je bilo pogosto pri modnih delih, več nadaljevanj ( Spomini na dvoru Liliputa ), parodije ( Dve liliputanski odi, prva o slavnem motorju, s katerim je kapitan Gulliver pogasil palačo Ogenj ... ) in "ključi" ( Gulliver Decipher'd in Lemuel Gulliver's Travels into Several Remote Regions of the World Compendiously Methodiz'd , drugi Edmund Curll , ki je leta 1705 podobno napisal "ključ" za Swiftovo Zgodbo o kadi ), so bili hitro izdelani. Ti so bili večinoma natisnjeni anonimno (ali včasih psevdonimno) in so bili hitro pozabljeni. Swift z njimi ni imel nič in se jih je odrekel v Faulknerjevi izdaji leta 1735. Swiftov prijatelj Alexander Pope je napisal sklop petih verzov o Gulliverjevih potovanjih , ki so bili Swiftu tako všeč, da jih je dodal drugi izdaji knjige, čeprav so redko vključen v sodobne izdaje.

Faulknerjeva izdaja iz leta 1735
Leta 1735 je irski založnik George Faulkner natisnil sklop Swiftovih del, katerih III. zvezek so bila Gulliverjeva potovanja . Kot je razkrito v Faulknerjevem "Oglasu bralcu", je imel Faulkner dostop do komentirane kopije Mottejevega dela, ki jo je naredil "avtorjev prijatelj" (na splošno velja, da je Swiftov prijatelj Charles Ford), ki je reproducirala večino rokopisa brez Mottejevih popravkov, originalni rokopis uničen. Verjame se tudi, da je Swift pred tiskanjem vsaj pregledal odtis Faulknerjeve izdaje, vendar tega ni mogoče dokazati. Na splošno se to šteje za Editio Princeps Gulliverjevih potovanj z eno majhno izjemo. Ta izdaja je imela dodan Swiftov del, Pismo stotnika Gulliverja njegovemu bratrancu Sympsonu , ki se je pritoževal nad Mottejevimi spremembami izvirnega besedila, češ da ga je tako zelo spremenil, da "komaj poznam svoje delo" in zanikal vse Mottejevih sprememb kot tudi vse ključe, klevete, parodije, druge dele in nadaljevanja, ki so se pojavili v vmesnih letih. To pismo je zdaj del številnih standardnih besedil.

Lindalino
Epizoda s petimi odstavki v III. delu, ki pripoveduje o uporu površnega mesta Lindalino proti letečemu otoku Laputa, je bila alegorija afere Drapierjevih pisem, na katero je bil Swift ponosen. Lindalino je predstavljal Dublin , vsiljevanje Lapute pa britansko vsiljevanje bakrene valute slabe kakovosti Williama Wooda . Faulkner je ta odlomek izpustil bodisi zaradi politične občutljivosti, ki jo je sprožil irski založnik, ki je natisnil protibritansko satiro, bodisi morda zato, ker besedilo, na podlagi katerega je delal, ni vključevalo odlomka. Leta 1899 je bil odlomek vključen v novo izdajo Zbranih del . Sodobne izdaje izhajajo iz Faulknerjeve izdaje z vključitvijo tega dodatka iz leta 1899.

Isaac Asimov v The Annotated Gulliver ugotavlja , da Lindalino na splošno velja za Dublin, saj je sestavljen iz dvojnih "LIN"; torej Dublin. [ 9 ]


Kralj Brobdingnaga in Gulliver Jamesa Gillraya (1803), (satira Napoleona Bonaparta in Jurija III .). Metropolitanski muzej umetnosti , New York
Gulliverjeva potovanja so opisali kot menipovsko satiro , otroško zgodbo, proto-znanstveno fantastiko in predhodnico sodobnega romana.

Gulliverjeva potovanja, objavljena sedem let po uspešnem Robinsonu Crusoeju Daniela Defoeja , lahko beremo kot sistematično zavračanje Defoejevega optimističnega prikaza človeških sposobnosti. V The Unthinkable Swift: The Spontaneous Philosophy of a Church of England Man Warren Montag trdi, da je Swift želel ovreči idejo, da je posameznik pred družbo, kot se zdi, da nakazuje Defoejevo delo. Swift je imel takšno misel kot nevarno podpiranje radikalne politične filozofije Thomasa Hobbesa in zato Gulliver vedno znova naleti na uveljavljene družbe in ne na puste otoke. Kapitan, ki povabi Gulliverja, da služi kot kirurg na krovu njegove ladje na katastrofalnem tretjem potovanju, se imenuje Robinson.

Allan Bloom zatrjuje, da je Swiftovo psovanje poskusov Lapute prvo spraševanje sodobnega liberalnega demokrata o učinkih in stroških za družbo, ki sprejema in slavi politike, ki sledijo znanstvenemu napredku. [ 10 ] Swift je napisal/a:

Prvi moški, ki sem ga videl, je bil skromne postave, s sajastimi rokami in obrazom, z dolgimi lasmi in brado, razdrapanim in na več mestih opečenim. Njegova oblačila, srajca in koža so bili iste barve. Osem let se je ukvarjal s projektom pridobivanja sončnih žarkov iz kumar, ki naj bi jih dali v hermetično zaprte stekleničke in pustili, da grejejo zrak v surovem in hudem poletju. Rekel mi je, ni dvomil, da bo čez osem let lahko guvernerjeve vrtove oskrboval s soncem v razumni meri: vendar se je pritoževal, da je njegovih zalog malo, in me rotil, "naj mu nekaj dam kot spodbuda k iznajdljivosti, še posebej, ker je bila to sezona za kumare zelo ljuba«. Naredil sem mu majhno darilo, kajti moj gospod me je namenoma opremil z denarjem, ker je poznal njihovo prakso beračenja pri vseh, ki jih pridejo pogledat.