# Kaluštra ; Lilija v dolini / Balzac - 2 romana v eni knjigi *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU. 041 625 178
LAHKO PO POŠTI ALI PREKO BREZ SKRBI !

Teme
francoska književnost | družbeni romani
La Rabouilleuse je roman, ki ga je leta 1842 napisal Honoré de Balzac. Je del province La Comédie humaine. Prvič delno objavljeno v La Presse leta 1840, pogosto revidirano in naslovljeno Un ménage de garçon, je bilo delo objavljeno pod dokončnim naslovom La Rabouilleuse, z besedilom brez popravkov v izdaji Furne leta 1843
V regionalni francoščini je "rabouilleuse" oseba, ki meša vodo z vejo, da bi ribe ali rake pripeljala nazaj v pasti.

Lilija v dolini je eden od romanov v Études de mœurs Honoréja de Balzaca, ki je bil objavljen v obliki zvezka leta 1836 in vstavljen v izdajo Furne iz leta 1844 v drugo knjigo Scènes de la vie de campagne njegove velike freske z naslovom La Comédie humaine.

V glavnem spominja na grad Saché in njegovo okolico, v Indre-et-Loire, ta roman, ki je bil delno napisan v Issoudunu in na Dunaju (Avstrija), je bil objavljen v prvih dveh delih (Les Deux Enfances in Les Premières Amours) od novembra do decembra 1835 v Revue de Paris. Nato je bila zaradi spora z založnikom Françoisom Bulozom objava prekinjena. Knjigo je v celotni različici leta 1836 izdal Werdet. Bibliofilska izdaja v nakladi 1.250 izvodov, ki jo je leta 1947 izdal Paul Hartmann, je bila obogatena z ilustracijami Bertholda Mahna.

SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE
PRVA SLOVENSKA IZDAJA,
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

Podrobni podatki
Avtor – oseba Balzac, Honoré de
Naslov Kaluštra ; Lilija v dolini / Honoré de Balzac ; [prevedel Silvester Škerl ; spremno besedo napisal Božidar Borko]
Enotni naslov ǂLa ǂrabouilleuse. slovenski jezik slovenski jezik
ǂLe ǂlys dans la valée. slovenski jezik
Vrsta gradiva roman
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1960
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1960 (v Ljubljani : Triglavska tiskarna)
Fizični opis 548 str. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Škerl, Silvester (prevajalec)
Borko, Božidar (avtor dodatnega besedila)
Zbirka Svetovni roman
Opombe Prevod dela: La rabouilleuse ; Le lys dans la valée
Predmetne oznake francoska književnost -- družbeni romani
UDK 821.133.1-311.2
COBISS.SI-ID 71710

KLJUČ / LOK - LA XV / ANTIKVARNE KNJIGE, REDKE KNJIGE, NOSTALGIJA
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, POCENI KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

La Rabouilleuse je roman, ki ga je leta 1842 napisal Honoré de Balzac. Je del province La Comédie humaine. Prvič delno objavljeno v La Presse leta 1840, pogosto revidirano in naslovljeno Un ménage de garçon, je bilo delo objavljeno pod dokončnim naslovom La Rabouilleuse, z besedilom brez popravkov v izdaji Furne leta 1843.

V regionalni francoščini je "rabouilleuse" oseba, ki meša vodo z vejo, da bi ribe ali rake pripeljala nazaj v pasti.

Povzetek
Akcija je razmeroma razporejena v času, saj se začne leta 1792 z uvedbo očeta in dedka glavnih junakov, doktorja Rougeta, ki živi v mestu Issoudun, in se konča leta 1830.

Dr. Rouget, pameten in tiranin, je znal izkoristiti francosko revolucijo, da bi se obogatil. Poročil se je tudi z najstarejšo iz družine Descoings, trgovci, ki so postali bogati zaradi nakupa državne lastnine, kot mnogi liki v La Comédie humaine (glej Eugénie Grandet). Ko je umrl leta 1805, je imel veliko bogastvo, ki ga je skoraj vse zapustil svojemu sinu Jean-Jacquesu in razdedinil svojo hčerko Agathe, ki se je izselila v Pariz.

Poročila se je z Bridauom, pokončnim državnim uslužbencem, ki je svoje življenje posvetil Napoleonu. Ko je njen mož umrl, se je Agathe Bridau znašla sama, z malo sredstvi za vzgojo dveh sinov, Philippa in Josepha. Njegove finančne težave so sledile Napoleonovi zvezdi.

Philippe, vojak po srcu, naredi svojo mamo ponosno, medtem ko prezira Josephovo pomanjkanje ambicij in umetniških nagnjenj. Toda nič za nič zunaj bojišča, Filip je po padcu Napoleona zavrnil služenje Burbonom. Potovanje v ZDA ga bo naredilo nasilnega, pivca in tatu. Načrtuje, je v zaporu, se potopi v slume.

Na vrhuncu svojih denarnih težav Agathe izve, da je njen bogati brat Jean-Jacques pod vplivom mlade in lepe kmečke ženske, ki jo je sprejel njihov oče Flore Brazier, vzdevek "la Rabouilleuse" (v regionalni francoščini oseba, ki z vejo meša vodo, da bi ribe ali rake pognal proti pastem). Ker Jean-Jacques nima otrok, gre Agathe z Jožefom v Issoudun, da bi poskušala povrniti del bogastva, ki jim pripada. Zaradi svoje naivnosti jim ne uspe in pobegnejo iz Issouduna, Jožefa pa je ljubimec Rabouilleuse napačno obtožil poskusa umora.


Philippe, ki je zdaj odtujen od matere, poskuša srečo z večjim uspehom. V dvoboju ubije Florejevega ljubimca in prisili strica, da se poroči z La Rabouilleuse. Stric kmalu umre, Philippe pa se poroči s Flore. V Parizu jo prepusti prostituciji, ponižanju in smrti. Zdaj na čelu precejšnjega bogastva, potem ko je bil potepuh, uspe na svetu, prejme grofovski naslov, ne da bi dal niti cent, da bi rešil svojo bolno mater. Vendar ni znal predvideti političnih sprememb in je moral oditi v Alžirijo, kjer je bil ubit.

Bogastvo očeta Rougeta in Philippov grof je končno pripadel Jožefu, ki je postal priznan slikar, vendar je ostal radodaren in nezainteresiran.

Lilija v dolini je eden od romanov v Études de mœurs Honoréja de Balzaca, ki je bil objavljen v obliki zvezka leta 1836 in vstavljen v izdajo Furne iz leta 1844 v drugo knjigo Scènes de la vie de campagne njegove velike freske z naslovom La Comédie humaine.

V glavnem spominja na grad Saché in njegovo okolico, v Indre-et-Loire, ta roman, ki je bil delno napisan v Issoudunu in na Dunaju (Avstrija), je bil objavljen v prvih dveh delih (Les Deux Enfances in Les Premières Amours) od novembra do decembra 1835 v Revue de Paris. Nato je bila zaradi spora z založnikom Françoisom Bulozom objava prekinjena. Knjigo je v celotni različici leta 1836 izdal Werdet. Bibliofilska izdaja v nakladi 1.250 izvodov, ki jo je leta 1947 izdal Paul Hartmann, je bila obogatena z ilustracijami Bertholda Mahna.

Geneza romana
Pisanje lilije v dolini je potekalo več let. V prvem osnutku, ki sega v leto 1823[1] in ki jo bo avtor začasno zapustil, Blanche de Mortsauf (vzdevek Henriette Félix de Vandenesse) se pojavi v preobleki Mine, ženske, ki je predana trpljenju. Prav ta portret je razvil in obogatil po branju Sainte-Beuvejevega Voluptéja, ki je vzbudil njegovo jezo proti njemu. Balzac o Volupteju pravi tudi, da je to slab roman in da ga želi "predelati". Lilija v dolini je replika pohotnosti, le boljša[2].

Balzac ni okleval napadati (včasih nepošteno, kot ugotavlja André Maurois) na Sainte-Beuvejev roman, kajti čeprav je nepopoln in ga mnogi sedanji bralci prepoznajo kot dolgočasnega, Volupté ponuja srce Le Lys dans la vallée, romana sentimentalne iniciacije, ki je postal literarni mit, ki so si ga prisvojili drugi pisatelji, kot je Gustave Flaubert z L'Éducation sentimentale, Marcel Proust s Swannovo Ljubeznijo ali André Gide z Ozkimi vrati.

Povezani članek: Abecedni seznam likov Honoréja de Balzaca
Povzetek
Šmarnica v dolini je zgodba o intenzivni in platonski ljubezni med Félixom de Vandenessejem, najmlajšim v aristokratski družini, in grofico Henriette de Mortsauf, krepostno ženo grofa Mortsaufa, temnega in nasilnega moškega.

Félix de Vandenesse pripoveduje o svojem nesrečnem otroštvu (na zelo podobnem potovanju kot Balzac), kjer se je počutil neljubljenega, celo sovražnega, in o srečanju z »nebesnim bitjem«, ki je zanj postala nadomestna mati, nekoliko podobna Madame de Berny, navdih in ljubimka Honoréja de Balzaca, ki se kljub temu ni izkazal za tako nedostopnega čista in nepopustljiva kot izmišljena junakinja. Živahna s tako globoko pobožnostjo, da se včasih zdi pretirana, je imela za svojega spovednika odličnega opata Françoisa Birotteauja, ki so mu jo očitali »Pomanjkanje apostolske moči[3] ». Po več letih čistega odnosa je Felix spoznal lady Dudley v Parizu, kjer so mu njegove dejavnosti s kraljem odprle salone. Ta angleški aristokrat, katerega videz, značaj in manire so v radikalnem nasprotju s tistimi Madame de Mortsauf, razprši vrline, ki jih je potrpežljivo vcepil njen tekmec, in posveti Vandenesse v preprostost telesnih užitkov. Henriette izve za njuno razmerje in začne izumirati, dokler ne umre. Od takrat naprej je Felix zapustil lady Dudley, ki ga je poleg tega prezirala: »Kar se tiče naše intimnosti, te večne strasti, te prisege, da bom umrl, če ga ne bom več ljubil, ta fantazmagorija Armida, vse je izginilo kot sanje. Nikoli se nisem rokoval z njo, bil sem tujec, ni me poznala. »

Celotna zgodba je predstavljena v obliki enega samega pisma, ki ga Felix naslovi na svojo trenutno ljubimko, grofico Natalie de Manerville. Slednja je odgovorila z napovedjo preloma in izjavila, da tega ne želi, da je ne morejo nenehno primerjati s sladko in modro gospo de Mortsauf ali z veliko in ponosno lady Dudley.