Kmetje 4 - Leto / Wł. St. Reymont - 1931 * / odpis

ODPIS

4 KNJIGA - LETO

Podrobni podatki
Avtor – oseba Reymont, Władysław Stanisław
Naslov Kmetje / Wł. St. Reymont ; poslovenil Joža Glonar
Enotni naslov Chłopi. slovenski jezik
Vrsta gradiva roman ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1929
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Slovenska matica, 1929-1931 (v Ljubljani : J. Blasnika nasl.)
Fizični opis 1 zv. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Glonar, Joža, 1885-1946
Zbirka Prevodi iz svetovne književnosti ; ǂzv. ǂ10; 11; 12; 13
Vsebina 4: Leto. - 1931. - 304 str.
Opombe Izv. stv. nasl.: Chłopi
UDK 821.162.1-311.2
COBISS.SI-ID 246834

SREDNJE OHRANJENA KNJIGA TRDE PLATNICE,
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

LOK - KF NOVA - KNJIGE IZ ODPISA
USPEŠNICE ,KLASIKI

Władysław Stanisław Reymont, poljski novelist in romanopisec, nobelovec, * 7. maj 1867, Kobiele Wielkie, Poljska, † 5. december 1925, Varšava. Bil je član Mlade Poljske in prejemnik Nobelove nagrade za književnost 1924.

Življenje in delo
Rodil se je Antonini Kupczyński in Józefu Rejmentu na vasi Kobiele Wielkie blizu mesta Radomsko. Njegov oče je bil organist, mati pa je izvirala iz osiromašenega poljskega plemstva iz Krakova. Svoje otroštvo je preživel v mestu Tuszyn blizu Lodža, kamor so se preselili zaradi očetove službe v bogatejši župnijski cerkvi. Starši so želeli, da bi postal organist, sam pa ni maral hoditi v šolo in je večkrat menjal poklic ter kraj bivanja. V letih 1880—1884 se je šolal za poklic krojača v Varšavi in prejel naziv krojaškega pomočnika. Večkrat je pobegnil od doma, leta 1884 se je pridružil potujoči gledališki skupini, nato pa je v letih 1888—1893 po zaslugi očeta dobil delo uradnika pri gradnji železniške proge Varšava—Dunaj. Pri 23 letih mu je umrla mati.

Pesmi je začel pisati pri petnajstih letih, po prvih objavah leta 1892 je opustil delo na železnici ter se posvetil pisateljevanju. Izmed tujih avtorjev je nanj napravil močan vtis Émile Zola, od njega ima naturalistične motive. Julija 1900 je v železniški nesreči dobil hud pretres možganov ter druge telesne poškodbe. Višina prejete odškodnine mu je omogočila, da se je umaknil v zasebnost. Poročil se je z Aurelio Szabłowsko ter potoval po Evropi. Bil je član Nacionalne lige, tajne politične organizacije. Novembra 1924, leto pred smrtjo, je prejel Nobelovo nagrado za delo Kmetje (Chłopi).