Lojz Kraigher : Krista Alba *

Knj. 5: Krista Alba ; Dodatek. - 1983. - 400 str. - 1.500 izv.

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG.(ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR. OZIROMA PO DOGOVORU.

Podrobni podatki
Avtor – oseba Kraigher, Alojz
Naslov Zbrano delo / Lojz Kraigher ; [uredil in opombe napisal Dušan Moravec]
Vrsta gradiva zbrano delo
URL medijskega objekta leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1975-1989
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Državna založba Slovenije, 1975-1989 (v Ljubljani : Delo)
Fizični opis 10 zv. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Moravec, Dušan, 1920-2015
Clemenz, Majda
Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE Z OVITKOM (slabše ohranjen)
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - KOM SA /

USPEŠNICE ,KLASIKI,NABOLJ BRANE KNJIGE,SLOVENSKI AVTORJI
PRIJETNO IN POCENI POČITNIŠKO BRANJE,IDEALNO ZA PLAŽO,DOPUST,...

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI SPOROČILU PROSIM NAVEDITE ŠE VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO ALI MAIL. !!!!!!!!!!,

Kraigher je kot pisatelj in dramatik analiziral družbene razmere pred prvo svetovno vojno in po njej. Je predstavnik psihološko poglobljenega naturalizma z močno erotično motiviko. Erotiko in izobraženstvo obravnava na podlagi deterministične miselnosti z nekaterimi novoromantičnimi primesmi.

Začetki Kraigherjevega književnega ustvarjanja segajo v gimnazijska leta, ko je bil sprejet v ljubljansko dijaško literarno društvo Zadruga, kjer se je družil s predstavniki moderne, Kettejem, Župančičem in zlasti s Cankarjem, s katerim je imel do njegove smrti občasno tesne stike. Kratko prozo je začel objavljati pod različnimi psevdonimi (J. A. Možin, Emil Palunko, Alojzij Poljak ...), sprva v Slovenskem narodu(1896), nato v Slovenki in Ljubljanskem zvonu, kasneje v Slovanu. Že v zgodnji prozi se pojavljajo erotične teme; te je v kasnejših dramskih in pripovednih delih širil in poglabljal (noveli Peter Drozeg, 1916; Matej in Matilda, 1927). Zgodnje kratke povesti in novele, po večini predelane, nekatere pa preimenovane, je izdal kasneje v zbirki Novele.


Največji uspeh je dosegel z dramo v treh dejanjih Školjka (1911, in nova izdaja, prirejena za oder, 1923), ki pogumno razčlenjuje ljubezenske in spolne odnose v malomeščanski družbi, obsoja dvojno moralo in se zavzema za pravico žene do svobode in neodvisne izbire ljubezni. Glavna junakinja Pepina se sooča z etično dilemo: živeti v sponah na pogled urejenega zakona brez ljubezni ali živeti svobodno življenje in uživati prvinsko ljubezen izven zakona.

S posebno drznostjo in brezobzirnostjo, ki jo je pohvalil I. Cankar v kritiki Školjke, se je Kraigher lotil življenja malomeščanstva v Slovenskih goricah v romanu Kontrolor Škrobar (1914, predelana izdaja 1950). V njem je v prvi vrsti pokazal politične spopade z nemškutarji na Štajerskem. Glavna oseba romana, Arnošt Škrobar, zajeta iz resničnega življenja (pisatelj naj bi delno upodobil sodnika Ožbalta Ilauniga), je tragikomična figura podeželskega polizobraženca, ki se izmika političnim in narodnostnim spopadom ter se rajši izživlja z ženskami, nazadnje pa kot narodni izdajalec bedno konča svoje životarjenje s samomorom. V tem družbenopolitičnem in ljubezenskem romanu je Kraigher ustvaril sliko malomeščanskega gnezda v Slovenskih goricah istočasno pa dodal nemško gospodarsko izkoriščanje slovenskega ljudstva.

Erotično življenje ljubljanske malomeščanske mladine je orisal v romanu Mlada ljubezen (Ljubljanski zvon 1917–18, v knjigi 1923). Globje analize meščanske družbe roman ne podaja, prikazuje v glavnem skupino mladih ljudi, ki jim je edino početje seksualno izživljanje.

Kraigher je nekajkrat poskušal prikazati človeško podobo Ivana Cankarja, svojega prijatelja in pisateljskega tovariša. Njegovo umetniško in človeško usodo je upodobil v drami Umetnikova trilogija, o njem pa je napisal tudi obsežno monografijo. Zapletenost človeškega življenja v odvisnosti od usodnejših sil, kakor je spolnost, je obdelal v vojni drami iz življenja v bolnišnici Na fronti sestre Žive (1929).

Roman Krista Alba ali Krik v nebo je ostal v rokopisu. V letih 1934–35 je objavil samo nekaj odlomkov. V tem romanu je zajeto življenje goriškega dekleta v italijanski javni hiši, ki hrepeni po svojem domu.

Po pisateljevi smrti je izšla knjiga Na robu življenja (uredil Stane Melihar, 1961), v kateri je bila prvikrat v celoti objavljena partizanska in taboriščna proza, predvsem Fragment iz dachauskih ječ: Kraigher se je tega pisanja lotil po branju in poslušanju toliko napačnih in krivičnih sodb o internacijah in interniranih, delo pa je zaradi dachauskih sodnih procesov ostalo nedokončano.

V letih 1975–1989 je bil ponatisnjen, deloma pa tudi prvič objavljen celotni opus Lojza Kraigherja v desetih knjigah zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.

Leta 1958 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.