Čarni nasmeh ; Pot med blažene / Miško Kranjec

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR.
OZIROMA PO DOGOVORU.
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,OVITEK MALO NAČET
-TRDE PLATNICE
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - MS P1 - 2X

Podrobni podatki
Avtor – oseba Kranjec, Miško, 1908-1983
Naslov Čarni nasmeh ; Pot med blažene / Miško Kranjec ; [risbe so iz mape prekmurskih motivov Lajčija Pandurja st. in Lajčija Pandurja ml.]
Vrsta gradiva kratka proza ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1978
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Prešernova družba, 1978 (v Ljubljani : Delo)
Fizični opis 301 str. : ilustr. ; 18 cm
Drugi avtorji – oseba Pandur, Lajči, 1913-1973
Pandur, Ludvik, 1947-
Potrč, Ivan, 1913-1993
Opombe Ob sedemdesetih letih Miška Kranjca / Ivan Potrč: str. 301-302
UDK 821.163.6-32
COBISS.SI-ID 11215617

Miško Kranjec (izvirno Mihael Kranjec; madžarsko Krányecz Mihály), izgovorjava (pomoč·info), slovenski pisatelj in urednik, * 15. september 1908, Velika Polana, † 8. junij 1983, Ljubljana. V 30. letih 20. stoletja so ga v nekaterih časopisih imenovali tudi kot Miha Kranjec ali Mišo Kranjec.[3]

Življenje

Kranjčeva hiša v Veliki Polani
Rodil se je kot drugi od štirih otrok (od najstarejšega: Lojz, Miško, Vanek in Nace) očetu Mihaelu Kranjcu in materi Mariji, rojeni Pücko. Izšel je iz revne kmečko-delavske družine, ki ni imela lastne zemlje. Oče je opravljal sezonska dela, mati pa je služila za naturalije in pletla vzorce za poroke. Kranjec je kot otrok opravljal t. i. malo rihto, vaščanom je oglašal županova obvestila. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Tu je vstopil v red katoliške vzgoje. Februarja 1922 mu je umrl oče, za njegovo smrt pa je izvedel šele aprila, saj doma niso imeli denarja, da bi ga poklicali na pogreb. Jeseni 1922 se je vpisal na humanistično gimnazijo, kjer je zemljepis predaval Juš Kozak. Obiskal je prekmurskega klerikalnega politika Jožefa Klekla, ki ga je hladno sprejel, ker sta zastopala različna politična stališča. Sodeloval je v prekmurskem katoliškem dijaškem in študentskem društvu Zavednost. Društvo je predlagalo, naj se konča uporaba prekmurščine v regionalnem tisku in se začne izdajati v knjižni slovenščini.