Ograd / Janez Jalen - Slovenske večernice ; 134 *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO).PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.
EDINA SLOVENSKA IZDAJA.ŽEPNA KNJIGA
LEPO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,MEHKE PLATNICE,
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - SP R - SLOVENSKI AVTORJI
USPEŠNICE ,KLASIKI ,NAJBOLJ BRANE KNJIGE
PRIJETNO IN POCENI POČITNIŠKO BRANJE,IDEALNO ZA PLAŽO,DOPUST

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Podrobni podatki
Avtor – oseba Jalen, Janez, 1891-1966
Naslov Ograd / Janez Jalen ; [spremno besedo napisal Jože Šifrer]
Vrsta gradiva roman
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1984
Založništvo in izdelava Celje : Mohorjeva družba, 1984 ([Ljubljana] : Delo)
Fizični opis 322 str. ; 18 cm
Drugi avtorji – oseba Šifrer, Jože
Grafenauer, Radogost
Zbirka Slovenske večernice ; 134
Opombe Izšlo v redni knjižni zbirki Mohorjeve družbe za leto 1984
36.000 izv.
Janez Jalen in njegova Ograd / Jože Šifrer: str. 309-322
Poročila: Radogost Grafenauer, Književni glasnik MD 4/1984 št.1 str.3
Predmetne oznake Jalen, Janez, 1891-1966 -- Literarne študije
Ženski zapori -- Begunje -- V leposlovju
Ženske -- Žrtvovanje -- V leposlovju
Zakonci -- Brda -- V leposlovju
Nekontrolirane predmetne oznake slovenska povest / slovenski pisatelji / 20.st.
UDK 821.163.6-311.2
821.163.6.09Jalen J.
COBISS.SI-ID 54529
OGRAD

Jalnov roman Ograd glede na snovno in pokrajinsko opredelitev ne sodi med tipične njegove pripovedi. Lotil se je nekoliko nenavadne snovi, namreč opisovanja zaporniškega življenja, ki je doletelo glavno osebo romana, hkrati pa je le deloma postavljen v gorenjsko okolje, namreč v Begunje na Gorenjskem, v kraj, blizu pisateljevega rojstnega kraja, in na Bled ter v okolico, medtem ko je izhodišče zgodbe locirano v Gorico in celo v Goriška Brda. Begunje je dobro poznal, poznal celo življenje v kaznilnici, ker je krajši čas nadomeščal kaznilniškega kurata, prav tako mu je bila na dosegu posebnost turističnega Bleda, Gorice, še posebej pa Goriških Brd bržkone ni mogel poznati, saj je delo pisal v času, ko je bila Primorska pod italijansko okupacijo in je verjetno samo enkrat mimogrede obiskal Gorico, ko je moral tja s potnim listom. Nekaj več možnosti je bilo po drugi svetovni vojni, ko je v Solkanu oziroma Novi Gorici obiskal prijatelja Franca Močnika, torej v času, ko je načrtoval nadaljevanje Ogradi.
Glede na trojno krajevno določenost pripoved ni in ne more biti tako enotna, kot so poprejšnje njegove zgodbe. Del zunanje neenotnosti moramo pripisati tudi dejstvu, da je povest doživela od prvotne objave v Domu in svetu leta 1940 do končne verzije najmanj dvoje dopolnil oziroma nadaljevanj. Jalen je nekatera svoja dela za ponatise resda v manjši meri popravljal, po navadi rahlo krajšal, Ograd je pa izjema v tem, da je osnovno zgodbo bistveno razširil in notranje razvil, poglobil pa je tudi problemsko stran zgodbe in osrednjo osebo skozi hude duševne preizkušnje pripeljal do uravnane rešitve. Že popis vsakdanjega življenja znotraj kaznilniškega prostora je bil zanimiv prispevek k slovenski družbeni problematiki, posebej pa še zato, ker je šlo za ženski zapor, ki si ga je človek v tistem času komaj predstavljal.