# Meščan / Pearl S. Buck

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU 041 625 178

Jonathan, rojen v Angliji in pionir, je imel v svojem življenju le dve veliki strasti. Eno je bilo morje valovite trave, znano kot Kansas. Druga je bila očarljiva Judy.

Nemirni so potisnili proti zahodu v iskanju nove zemlje. Toda Jon v surovi meji pred seboj ni videl naselja sodnih hiš, ampak mesto s prihodnostjo – kjer bo tudi on imel prihodnost – da bi poučeval, se poročil in vzgojil družino.

Njegova vera v obe sanje je bila neomajna - dokler silovita Judy ni srečala Jonathanovega najbližjega prijatelja.

OBZORJA 1975
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE,Z OVITKOM
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - LAXV

Podrobni podatki
Avtor – oseba Buck, Pearl S., 1892-1973
Naslov Meščan / Pearl S. Buck ; [prevedla Seta Oblak]
Enotni naslov ǂThe ǂtownsman. slovenski jezik
Vrsta gradiva roman ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1975
Založništvo in izdelava Maribor : Obzorja, 1975 (Maribor : Mariborski tisk)
Fizični opis 523 str. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Oblak, Seta
Zbirka Prizma : izbrani romani iz svetovne knjževnosti ; 47
Opombe Prevod dela: The townsman
Predmetne oznake Ameriška književnost – Moški – ZDA – Kansas – Romani
UDK 821.111(73)-311.2
COBISS.SI-ID 64513

Pearl Sydenstricker Buck, znana tudi po svojem kitajskem imenu Saj Ženžu (kitajsko: 賽珍珠), ameriška pisateljica in romanistka, * 26. junij 1892, Hillsboro, Zahodna Virginija, ZDA, † 6. marec 1973, Danby, Vermont, ZDA.

Kot hči misijonarjev je Buckova večino svojega življenja pred letom 1934 preživela v na Kitajskem. Njen roman Dobra Zemlja je bila leta 1931 in 1932 najbolj uspešna knjiga v ZDA, leta 1932 je Buck zanjo prejela Pulitzerjevo nagrado. Leta 1938 je dobila Nobelovo nagrado za književnost »za bogate in resnično epske opise kmečkega življenja na Kitajskem in za svoje biografske mojstrovine".[9] Bila je prva ameriška dobitnica Nobelove nagrade za književnost.

Po vrnitvi v ZDA leta 1935 je ustvarjala dalje. Postala je pomembna zagovornica pravic žensk in manjšin, pisala je pogosto o kulturah Azije in postala še posebej dobro znana zaradi svojih prizadevanj, da ameriška družba spremeni svoje stališče, kar se posvojitev otrok iz Azije in mešanih družin tiče.

Nobelova nagrada za književnost
Leta 1938 je Odbor za Nobelovo nagrado za književnost svojo odločitev za Pearl S. Buck utemeljil takole:

Odločitev, da se letošnjo nagrado podeli Pearl Buck za pozornosti vredna dela, ki so utrla pot sočutju z ljudmi prek rasnih ločnic, in za študije človekovih idealov kot vzoren in živ primer za umetnost portretiranja, je po prepričanju švedske Akademije v skladu s cilji, ki jih je Alfred Nobel sanjal o prihodnosti.[10]
V svojem govoru Akademiji se je pisateljica lotila teme »Kitajski Roman." Četudi je »Američanka po rojstvu in po prednikih", se je »zgodb, kako jih povedati in zapisati, prvič zavedla na Kitajskem." Po obširni razpravi o klasičnih kitajskih romanih, še posebej o delih Romanca Treh Kraljestev, Vsi ljudje so bratje, in Sanje rdeče kamre je prišla do zaključka, da na Kitajskem »pisatelj ni imel naloge ustvarjati umetnost, temveč govoriti ljudem.« Svoje ambicije, je nadaljevala, niso bili usmerjene v »lepoto pisanega ali milino umetnosti«. Pisatelj ima na Kitajskem ima drugačno nalogo kot pa umetnik na Zahodu: »Kmetom mora govoriti o njih zemlji, starcem o miru, starkam o njih otrocih, mladim moškim in ženskam pa o njih samih.« In tako kot kitajski pisatelj, končuje, »sem se naučila, da moram pisati za te ljudi. Če jih na milijone bere njihove revije, potem hočem, da se moje pripovedi tiskajo tam in ne v publikacijah, ki jih bere samo nekaj.