Rimljanka / Alberto Moravia - DZS 1965

Podrobni podatki
Avtor – oseba Moravia, Alberto
Naslov Rimljanka / Alberto Moravia ; [prevedel Ciril Zlobec]
Enotni naslov ǂLa ǂRomana. slovenski jezik
Vrsta gradiva roman
URL medijskega objekta leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1965
Založništvo in izdelava Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1965
Fizični opis 406 str. ; 19 cm
Drugi avtorji – oseba Zlobec, Ciril
Opombe Prevod dela: La Romana
UDK 821.131.1-311.2
COBISS.SI-ID 4045057
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA,OVITEK MALO NAČET ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,
TRDE PLATNICE,Z OVITKOM 4,99€
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

LOK - K ZG L
USPEŠNICE ,KLASIKI ,NAJBOLJ BRANE KNJIGE
PRIJETNO IN POCENI POČITNIŠKO BRANJE,IDEALNO ZA PLAŽO,DOPUST,.

Alberto Moravia rojen Alberto Pincherle italijanski izgovorjava: [ˈpi kerle]; 28. november 1907 - 26. september 1990), italijanski romanopisec in novinar. Njegovi romani so raziskali zadeve sodobne spolnosti, družbene odtujenosti in obstoječega. Moravia je najbolj znan po prvencu Gli indifferenti (The Time of Indifference 1929) in po antifašistični noveli Il Conformista (The Conformist 1947), podlagi za film Konformist (1970) v režiserju Bernarda Bertoluccija. Drugi njegovi romani, prilagojeni za kino, so Agostino, posnet z istim naslovom Mauro Bolognini leta 1962; Il disprezzo (A Ghost at Noon or Contempt), ki ga je posnel Jean-Luc Godard kot Le Mépris (Contempt 1963); La Noia (Dolgčas), ki ga je s tem naslovom posnel Damiano Damiani leta 1963 in v ZDA izšel kot Prazno platno leta 1964 in La ciociara, ki jo je posnel Vittorio De Sica kot dve ženski (1960). Cédric Kahn's L'Ennui (1998) je druga različica La Noia.

Moravia je nekoč opazil, da so bila najpomembnejša dejstva njegovega življenja njegova bolezen, tuberkularna okužba kosti, ki ga je za pet let ognjevila na posteljo in fašizem, ker sta oba povzročila, da je trpel in počel stvari, ki jih sicer ne bi storil. "To, kar smo prisiljeni narediti, je tisto, kar tvori naš značaj, ne pa to, kar počnemo po svoji svobodni voljo." [4] Moravska je bila ateistka. [5] Njegovo pisanje je zaznamoval njegov dejanski, hladen, natancen slog, ki pogosto prikazuje slabo počutje bourgeoisie. Ukoreninjena je bila v tradiciji pripovedi devetnajstega stoletja, ki jo je podpirala visoka družbena in kulturna zavest. [6] Moravia je verjela, da morajo pisatelji, če bi predstavljali realnost, "prevzamejo moralno stališče, jasno spočet politični, družbeni in filozofski odnos", vendar tudi, da na koncu "pisatelj kljub prepričanjem preživi". Med letoma 1959 in 1962 je bila Moravia predsednik PEN Internationala, svetovnega združenja pisateljev.