Klic v Sredozemlje / Alojz Rebula - Slovenske večernice ; 108

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU

Alojz Rebula
(1924–2018)
Narodna zavest tukaj ni akademska, intelektualna, ne, ampak vsakdanja in intimna, zagrizena je nekje na dnu, pri sami koreniki ljubezni. Zvestoba narodu sega tja do našega substrata, tja do erosa.


USPEŠNICE ,KLASIKI ,NAJBOLJ BRANE KNJIGE
PRIJETNO IN POCENI POČITNIŠKO BRANJE,IDEALNO ZA PLAŽO,DOPUST

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

SLOVENSKE VEČERNICE ŠT.108,LEPO OHRANJENO
CENA 2,98E LEPO OHRANJENO
,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA BREZPLAČNA

LOK-KF2 - 3X
Roman govori o težkem življenju v prvi polovici prejšnjega stoletja, dogaja se na Krasu in v Trstu, blizu bo starejši generaciji, dobro bi bilo pa, če ga bi prebrali tudi mlajši.

Podrobni podatki
Avtor – oseba Rebula, Alojz
Naslov Klic v Sredozemlje / Alojz Rebula
Vrsta gradiva roman ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1957
Založništvo in izdelava V Celju : Mohorjeva družba, 1957 (v Kopru : Primorski tisk)
Fizični opis 158 str. ; 21 cm
Zbirka Slovenske večernice ; 108
UDK 821.163.6-311.2
COBISS.SI-ID 29476865

Alojz Rebula, rojen 21. julija 1924 v Šempolaju pri Trstu, sodi med tiste, danes že redke predstavnike slovenske književnosti v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje.
Rebula je med 1936 in 1940 obiskoval italijansko klasično gimnazijo v Gorici in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v Vidmu, kjer je tudi maturiral. Leta 1949 je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral tudi arheologijo in angleščino. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu.
Rebulovo pripovedno ustvarjanje kaže dva glavna razvojna cikla. Prvi sega od mladostnih proznih poskusov, črtic in novel, od prvega romana Devinski sholar (1954), zbirke novel Vinograd rimske cesarice (1956) in povesti Klic v Sredozemlje (1957) do romana Senčni ples (1960) in osrednje pisateljeve stvaritve V Sibilinem vetru (1968), ki je najvišji dosežek ne samo prvega proznega cikla, temveč Rebulovega opusa sploh.
Že prva pisateljeva dela se dotikajo njegovih poznejših, stalno navzočih tem in vprašanj, na začetku fragmentarno in v poenostavljenih oblikah. Mednje sodita predvsem življenje Slovencev kot narodne manjšine in nacionalna problematika, povezana z moralno, ob tem pa razmišljanja o globljih eksistencialnih vprašanjih posameznika in širše skupnosti. Rebulova mladostna proza neredko izzveni v tezo, da tujec prinaša nesrečo in da slovenski človek propade, če zapusti svoje kmečko okolje. Te idejne vsebine so navzoče tudi v Senčnem plesu, v katerem glavni junak romana izbira med slovensko domačnostjo in asimilacijsko napadalnim tujim mestom, dokler se po osebni nesreči ne vrne domov, k izvirom narodne zavesti, in se spet ne približa krščanskemu altruizmu. Še globlje v to smer je šel pisatelj z epopejo V Sibilinem vetru, kjer je zgodovinsko preteklost, življenje rimskega imperija v drugem stoletju pred Kristusom, uporabil za razmišljanje o duhovnih razsežnostih in stiskah sodobnega človeka. Njegov glavni junak je ob močni predanosti življenju predvsem miselno iskateljski človek, ki v smislu eksistencialistične filozofije in v mejah mogočega izbira možnosti bivanja, dokler na koncu ne pristane v območju preizkušenih vrednot, skladen s samim seboj in svojim okoljem.