Izbrani spisi 2 / Ivan Pregelj (Bogovec Jernej, Balade) *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO).
PLAČILO NA TRR. OZIROMA PO DOGOVORU.

Podrobni podatki
Avtor – oseba Pregelj, Ivan, 1883-1960
Naslov Izbrani spisi / Ivan Pregelj
Vrsta gradiva izbrano delo ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1928-1935
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Jugoslovanska knjigarna, 1928-1935 (v Ljubljani : Jugoslovanska tiskarna)
Fizični opis 10 zv. ; 20 cm
Vsebina; Zv. 2: Bogovec Jernej ; Balade v prozi. - 1928. - 255 str.;
UDK 821.163.6-32Pregelj I.
COBISS.SI-ID 474369

SOLIDNO OHRANJENO ,TRDE PLATNICE,NOTRANJOST LEPA
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )


LOK- P3 / SLOVENSKI AVTORJI,STARE KNJIGE
USPEŠNICE ,KLASIKI,NAJBOLJ BRANE KNJIGE

Bogovec Jernej je zgodovinski roman Ivana Preglja, ki je v celoti prvič izšel v Domu in svetu leta 1923. Sledil je ponatis v Izbranih spisih II leta 1928, leta 1964 pa je izšel v Izbranih delih Ivana Preglja (tretja knjiga). Termin bogovec pomeni protestantski duhovnik. V romanu je uporabljena zgodovinska snov, katero tvori zgodba o doživetjih zgodovinskih osebah (Jernej Knafelj, Dachs, baron Nikolaj) in izmišljenih osebah (Mreta, Juta). Zgodba je postavljena v konkretni čas in prostor, ki sta določena z realnim zgodovinskim časom in slovenskim in srednjeevropskim prostorom. Gre za konec protestantizma na Slovenskem.[1]

Pobude za nastanek dela
Slovstvena pobuda so mu bili Luteranci Antona Kodra (Kres 1882). Nasproti Kodru, ki v svoji povesti posega v začetke protestantizma na Slovenskem, se je Pregelj poglobil v njegov konec in prikazal duh časa, notranjost ljudi, zlasti pa je hotel upodobiti tragiko umirajočega novoverstva in njegovih zadnjih vernikov. Pisatelj je o namenu svojega dela povedal, da je hotel pokazati "kako umre zadnje protestantstvo v katoliškem slovenskem življu." Roman je v tem oziru ne samo zgodovinsko duševna študija, temveč tudi izraz neke piščeve miselnosti. Avtor še dodaja: "Ustaljena slovenska katoliška verna duša ne prenese tujega duha." V zgodbi je tako hotel prikazati različnost katoliških in protestantskih naukov. Delo pa je predvsem izraz pisateljeve notranje prizadetosti in ta prizadetost se dobro čuti v posameznih dogodkih.

Povzetek zgodbe
Zgodba pripoveduje o propadu zadnjega predikanta (protestantskega pridigarja) na Slovenskem. Bogovcu Jerneju protestantizem ne prepoveduje uživanja spolnosti, zato je lahko imel celo svojo družino, ki je že razpadla. Ker Jernej noče ostati osamljen, se predaja novim ljubezenskim načrtom, vendar ne more uresničiti svojih želja zaradi bolezni, ki jo pospešuje njegov zunanji, oblastniški poraz, predvsem pa njegove zasebne moralne norme. Po smrti žene Agnes se ambivalentno naveže na baronico Judito (v gradu njenega moža je našel začasno pribežališče pred vedno bolj napadalnimi katoliki), po njeni zavrnitvi in odselitvi v katoliški Kranj (kar pomeni tudi njen dokončen in odkrit prestop h katolicizmu), se zaljubi v Juto. Toda tudi tokrat se mu njegove želje ne izpolnijo, saj naredi dekle samomor ob mrtvem bratu, s katerim je živela v incestnim razmerju. Po vseh teh poskusih ostane Jerneju dosegljiva samo dekla konjskih hlapcev – Mreta, vendar se ji odpove v imenu moralnih norm, na katere ne prisega samo on, temveč vse osebe iz njegove okolice, čeprav postajajo Jerneju vedno bolj tuje, ker sprejemajo katolicizem.

Vzporedno se krči prostor, ki mu je Jernej prvotno vladal kot verski oblastnik: zapustiti je moral Kranj in pribežati v grad Brdo. Od tedaj pa gre vse samo še navzdol. Na porodu skupaj z otrokom umre njegova posiljena hči Gertruda. Vanjo je bil zaljubljen Erazem Wassermann, ki Jerneja spremlja in ga varuje, za Erazmom pa gleda Snedčeva Agata, vendar se Erazem ne zmeni za njo. Prinesejo mu novico, da mu je v Gradcu umrl sin Luka, pred tem pa je sprejel katoliško vero. Jernej se zato razočaran vdaja pijači. Ko gre v gorsko vas Kokro spovedat ranjenega lovca, z neprevidnimi besedami spravi v smrt njega in njegovo sestro in priležnico Juto. Na božični večer v jezi nad katoličani podre razpelo otročnic – skrunitev po pomoti plača s smrtjo vaški bebček. Jernej zboli, Erazem in Agata ga stražita in negujeta. Erazma vojaki škofa Tomaža Hrena ubijejo, žalujočo Agato ob njegovem truplu pa raztrgajo sestradani volkovi. Jerneja najdejo preganjalci mrtvega v koči revne vlačuge Mrete, ki jo je pred dnevi spreobrnil v luteranko