# Izbrano delo / Etbin Kristan - 1950

KNJIGA JE KOT NOVA . letnik 1950
Leta 1950 je v zbirki Klasje izšlo Kristanovo Izbrano delo. Uredil ga je Dušan Moravec. Med dramami je izbral besedilo Kato Vranković, v knjigi pa je ponatisnjenih še nekaj kratkih zgodb in esejev.
Vsebina Kato Vranković; Merticheva nova vera; Jadviga; Kultura in narod; Socializem in duševno življenje; Vprašanje slovenske drame; Naša Talija; Cankarjeva "Lepa Vida"; Funtkova "Tekma"; Tendenčnost v Ibsenovih spisih

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO). PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU, 041 625 178
LAHKO PO POŠTI ALI PREK STORITVE BREZ SKRBI (BOLHA)

LOK - KX3 - STARE KNJIGE

Podrobni podatki
Avtor – oseba Kristan, Etbin, 1867-1953
Naslov Izbrano delo / Etbin Kristan ; [priredil Dušan Moravec]
Vrsta gradiva izbrano delo ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1950
Izdaja 1. izd.
Založništvo in izdelava Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1950 (v Ljubljani : "Tone Tomšič")
Fizični opis 222 str. ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Moravec, Dušan, 1920-2015
Zbirka ǂKnjižnica ǂKlasje ; 23
Vsebina Kato Vranković; Merticheva nova vera; Jadviga; Kultura in narod; Socializem in duševno življenje; Vprašanje slovenske drame; Naša Talija; Cankarjeva "Lepa Vida"; Funtkova "Tekma"; Tendenčnost v Ibsenovih spisih
Opombe Etbin Kristan / [Dušan Moravec]: str. 195-222
Predmetne oznake SGC Kristan, Etbin, 1867-1953
Slovenska književnost
Literarne študije
UDK 821.163.6Kristan E.3
821.163.6.09 Kristan E.
COBISS.SI-ID 238337

Pisatelj, časnikar in politik Etbin Kristan (1867 – 1953) je bil močno povezan s slovenskim gledališčem. Bil je prevajalec dramskih besedil, gledališki kritik, igralec in režiser, odbornik Dramatičnega društva, predavatelj v dramski šoli in avtor člankov o dramatiki ter gledališču. Njegova življenjska in ustvarjalna pot je bila prepletena s Cankarjevo. Ivan Cankar in Etbin Kristan sta bila prijatelja. Oba sta bila umetnika, ki sta dejavno posegala v družbeno življenje. Leta 1897 sta oba napisala svojo prvo dramo, v obdobju do prve svetovne vojne pa so njuna besedila kljub vsem oviram pogosto uprizarjali v ljubljanskem Deželnem gledališču. Na volitvah v državni zbor (1907) sta oba kandidirala na listi socialdemokratske stranke, naslednje leto pa sta se prijavila na razpis za ravnatelja Deželnega gledališča v Ljubljani. Njuni kandidaturi sta bili v obeh primerih neuspešni: volilno leto 1907 se je zaključilo z absolutno zmago Slovenske ljudske stranke, v ljubljanskem gledališču pa je ponovno zavladal Fran Govekar.

Kristan je pisal poezijo in prozo, predvsem pa je bil dramatik. Njegovi prvi igri Zvestoba (1897) sledijo še Volja (1902), Ljubislava (1906), Kato Vranković (1909), Kraljevanje in Samosvoj (1910), Tovarna (1912), Prvi sestanek (1912), enodejanke Uspeh, Kdo je blazen? in Klub resignacija, objavljene tudi pod skupnim naslovom Iz Pavlihove zapuščine (1912). V ZDA je med drugim napisal še drame Bomba v tovarni (1915), Maščevanje (1926), Gospodar (1937), Ob zadnji uri (1937/38), Obujen spomin (1938), Svilene nogavice (1939), Na rodni grudi (1942) ter Za novi svet (1949).

Literarni kritiki in zgodovinarji menijo, da so Kristanova dramska besedila, napisana pred prvo svetovno vojno, umetniško in oblikovno tehtnejša kot pozna dela, ki so nastajala v Združenih državah Amerike. Kristanovi dramski teksti se skoraj vedno ukvarjajo z oblastjo in politiko ter izkoriščanjem posameznikov in ljudskih množic. Nevzdržna in skorumpirana družbena ureditev sproži spontan ali organiziran upor zatiranih. V dramah je Kristan občasno upodabljal tudi zgodovinske motive (v verzih), ki jih je zelo svobodno preoblikoval. Večjo izpovedno moč kot v Kristanovih igrah v verznih oblikah literarna zgodovina prepoznava v realističnih dramah, v katerih je obravnaval aktualna družbena vprašanja. Za tovrstna besedila so značilni prepričljivi dialogi, manj posrečeni pa so zapleti, ki so včasih celo na meji verjetnosti.

Drami Samosvoj in Kato Vranković predstavljata vrh Kristanovega literarnega ustvarjanja.