# Sirota Stina 1 in 2 / Martin Andersen Nexö - 2.Izdaja *
- Cena
- 6,99 €
+ zaščita kupca 0,99 €
+ dostava 0,00 €
Brez skrbi, poštnino častimo mi!
Izkoristi promocijsko obdobje.
Plačaj varno in enostavno z Google ali Apple pay.
Storitev BREZ SKRBI - Denar za izdelek nakažete na nevtralni račun bolha.com. Če prejeti izdelek ni enak naročenemu ali izdelek ni bil dostavljen, vam vrnemo denar. Pred naročanjem pozorno preberite Navodila in pogosta vprašanja.
Šifra oglasa: 283476
Osnovne informacije
- Lokacija
- Posavska, Brežice, Jesenice na Dolenjskem
- Stanje
- rabljeno
Opis oglasa
BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR. OZIROMA PO DOGOVORU. 041 625 178
SAMO V KOMPLETU. POSAMEZNE NAJDETE MED DRUGIMI MOJIMI OGLASI
Knjiga pripoveduje zgodbo o deklici Stini, ki je sirota in se bori za preživetje v težkih socialnih razmerah. Postavljena je v Dansko v začetku 20. stoletja, kjer Stina doživlja revščino, a tudi najde moč in upanje za boljšo prihodnost. Njena pot je polna izzivov, vendar skozi svojo odločnost in pogum najde načine, kako premagati ovire. Knjiga raziskuje teme družbene neenakosti, solidarnosti in osebne rasti.
Danski pisatelj Martin Andersen Nexø (1877–1954) se je rodil v revni delavski družini in je že v zgodnjih letih občutil pomanjkanje in spoznal življenjsko bedo ter obup zapostavljenih delavskih množic. Zato sta siromaštvo delavcev in revolucionarno prebujenje pogosta motiva njegovih romanov, ob teh pa je pisatelj poudarjal tudi vrednote, kot so dobrota, spoštovanje in ljubezen med ljudmi. Eden izmed njegovih najbolj znanih romanov, ki je preveden tudi v slovenščino – prvič že leta 1936, popravljena prevoda pa sta izšla še leta 1948 in 1977 – in ki je imel velik vpliv na socialno zavest na Danskem in širše po Evropi, je Sirota Stina. Roman je izhajal v letih od 1917 do 1921, po njem je bil leta 1946 posnet tudi film, govori pa o vsakodnevnih bojih za hrano, premagovanju mraza, socialnih težavah in delavskih nemirih ter drugih družbenih temah, prepletenih s prebujajočo se ljubeznijo.
PRVA IN DRUGA DRUGA KNJIGA,1948,PRODAJA SAMO V KOMPLETU,CENA JE ZA OBE SKUPAJ
POSAMEZNE KNJIGE NAJDETE V DRUGIH MOJIH OGLASIH
,SOLIDNO OHRANJENO,NOTRANJOST LEPA
,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR,JAZ PLAČAM POŠTNINO
LOK - ST P3 - 2X
Podrobni podatki
Avtor – oseba Andersen Nexø, Martin
Naslov Sirota Stina : roman / Martin Andersen Nexö ; [prevedel Fran Albrecht]
Enotni naslov Ditte menneskebarn. slovenski jezik
Vrsta gradiva roman ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1948
Izdaja 2. pregledana izd.
Založništvo in izdelava Ljubljana : Slovenski knjižni zavod, 1948 (V Ljubljani : Ljudska pravica, 1947)
Fizični opis 2 zv. (299; 293 str.) ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Albreht, Fran, 1889-1963
Zbirka Prešernova knjižnica ; ǂleto ǂ2
Opombe Izvirni stv. nasl.: Ditte menneskebarn
UDK 821.113.4-311.2
COBISS.SI-ID 3334713
Martin Andersen Nexø se je rodil v veliki družini (četrti od enajstih otrok) v revni četrti Kopenhagna. Leta 1877 se je njegova družina preselila v Nexø in ime tega mesta je prevzel kot svoj priimek. Ker je bil prej industrijski delavec, je Nexø obiskoval ljudsko srednjo šolo in kasneje delal kot novinar. Sredi 1890-ih je preživel na potovanju po južni Evropi in njegova knjiga Soldage (1903) (angleško: Days in the Sun) v veliki meri temelji na teh potovanjih. Tako kot mnogi njegovi literarni sodobniki, vključno z Johannesom Vilhelmom Jensenom, je bil Nexø sprva pod močnim vplivom pesimizma fin de siécle, vendar se je postopoma obrnil k bolj ekstrovertiranemu pogledu ter se pridružil socialdemokratskemu gibanju in pozneje Komunistični partiji Danske; njegove poznejše knjige odražajo njegovo politično podporo Sovjetski zvezi.
Pelle Erobreren (angleško: Pelle the Conqueror), objavljeno v štirih zvezkih 1906-1910, je njegovo najbolj znano in največkrat prevajano delo. Njegov prvi del je bil predmet filma DDR-FS Pelle der Eroberer leta 1986[1] in filma Pelle Erobreren leta 1987. Ditte Menneskebarn (angleško: Ditte, Child of Man), napisan med letoma 1917 in 1921, hvali delo ženska za njeno samopožrtvovalnost, danska filmska različica prvega dela knjige pa je izšla leta 1946 kot Ditte, Child of Man. Veliko razprav o Midt i en Jærntid (tj. »V železni dobi«, angleško: V božji deželi), napisanem leta 1929, satirično prikazuje danske kmete prve svetovne vojne. V svojih zadnjih letih, od 1944 do 1956, je Nexø pisal, vendar ni zaključite trilogijo, ki jo sestavljajo knjige Morten hin Røde (angleško: Morten the Red), Den fortabte generation (angleško: Izgubljena generacija) in Jeanette. To je bilo navidezno nadaljevanje Pelleja Osvajalca, a tudi zamaskirana avtobiografija.
Danska policija je Nexøja aretirala leta 1941 med nacistično okupacijo Danske zaradi njegove komunistične pripadnosti. Po izpustitvi je odpotoval na nevtralno Švedsko in nato v Sovjetsko zvezo, kjer je oddajal na Dansko in Norveško, ki sta jo okupirali nacisti. Po drugi svetovni vojni se je Nexø preselil v Dresden v Vzhodni Nemčiji, kjer je postal častni meščan. Srednja šola Martin-Andersen-Nexø-Gymnasium v Dresdnu je dobila ime po njem. Njegov mednarodni sloves kot enega največjih evropskih socialnih piscev je rasel, zlasti, vendar ne izključno, v socialističnih državah.
Nexø je umrl v Dresdnu leta 1954 in bil pokopan v Assistens Kirkegård v soseski Nørrebro v Kopenhagnu. Manjši planet 3535 Ditte, ki ga je leta 1979 odkril sovjetski astronom Nikolaj Stepanovič Černih, je poimenovan po glavnem junaku njegovega romana Ditte, otrok človeka
PLAČILO NA TRR. OZIROMA PO DOGOVORU. 041 625 178
SAMO V KOMPLETU. POSAMEZNE NAJDETE MED DRUGIMI MOJIMI OGLASI
Knjiga pripoveduje zgodbo o deklici Stini, ki je sirota in se bori za preživetje v težkih socialnih razmerah. Postavljena je v Dansko v začetku 20. stoletja, kjer Stina doživlja revščino, a tudi najde moč in upanje za boljšo prihodnost. Njena pot je polna izzivov, vendar skozi svojo odločnost in pogum najde načine, kako premagati ovire. Knjiga raziskuje teme družbene neenakosti, solidarnosti in osebne rasti.
Danski pisatelj Martin Andersen Nexø (1877–1954) se je rodil v revni delavski družini in je že v zgodnjih letih občutil pomanjkanje in spoznal življenjsko bedo ter obup zapostavljenih delavskih množic. Zato sta siromaštvo delavcev in revolucionarno prebujenje pogosta motiva njegovih romanov, ob teh pa je pisatelj poudarjal tudi vrednote, kot so dobrota, spoštovanje in ljubezen med ljudmi. Eden izmed njegovih najbolj znanih romanov, ki je preveden tudi v slovenščino – prvič že leta 1936, popravljena prevoda pa sta izšla še leta 1948 in 1977 – in ki je imel velik vpliv na socialno zavest na Danskem in širše po Evropi, je Sirota Stina. Roman je izhajal v letih od 1917 do 1921, po njem je bil leta 1946 posnet tudi film, govori pa o vsakodnevnih bojih za hrano, premagovanju mraza, socialnih težavah in delavskih nemirih ter drugih družbenih temah, prepletenih s prebujajočo se ljubeznijo.
PRVA IN DRUGA DRUGA KNJIGA,1948,PRODAJA SAMO V KOMPLETU,CENA JE ZA OBE SKUPAJ
POSAMEZNE KNJIGE NAJDETE V DRUGIH MOJIH OGLASIH
,SOLIDNO OHRANJENO,NOTRANJOST LEPA
,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR,JAZ PLAČAM POŠTNINO
LOK - ST P3 - 2X
Podrobni podatki
Avtor – oseba Andersen Nexø, Martin
Naslov Sirota Stina : roman / Martin Andersen Nexö ; [prevedel Fran Albrecht]
Enotni naslov Ditte menneskebarn. slovenski jezik
Vrsta gradiva roman ; leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1948
Izdaja 2. pregledana izd.
Založništvo in izdelava Ljubljana : Slovenski knjižni zavod, 1948 (V Ljubljani : Ljudska pravica, 1947)
Fizični opis 2 zv. (299; 293 str.) ; 20 cm
Drugi avtorji – oseba Albreht, Fran, 1889-1963
Zbirka Prešernova knjižnica ; ǂleto ǂ2
Opombe Izvirni stv. nasl.: Ditte menneskebarn
UDK 821.113.4-311.2
COBISS.SI-ID 3334713
Martin Andersen Nexø se je rodil v veliki družini (četrti od enajstih otrok) v revni četrti Kopenhagna. Leta 1877 se je njegova družina preselila v Nexø in ime tega mesta je prevzel kot svoj priimek. Ker je bil prej industrijski delavec, je Nexø obiskoval ljudsko srednjo šolo in kasneje delal kot novinar. Sredi 1890-ih je preživel na potovanju po južni Evropi in njegova knjiga Soldage (1903) (angleško: Days in the Sun) v veliki meri temelji na teh potovanjih. Tako kot mnogi njegovi literarni sodobniki, vključno z Johannesom Vilhelmom Jensenom, je bil Nexø sprva pod močnim vplivom pesimizma fin de siécle, vendar se je postopoma obrnil k bolj ekstrovertiranemu pogledu ter se pridružil socialdemokratskemu gibanju in pozneje Komunistični partiji Danske; njegove poznejše knjige odražajo njegovo politično podporo Sovjetski zvezi.
Pelle Erobreren (angleško: Pelle the Conqueror), objavljeno v štirih zvezkih 1906-1910, je njegovo najbolj znano in največkrat prevajano delo. Njegov prvi del je bil predmet filma DDR-FS Pelle der Eroberer leta 1986[1] in filma Pelle Erobreren leta 1987. Ditte Menneskebarn (angleško: Ditte, Child of Man), napisan med letoma 1917 in 1921, hvali delo ženska za njeno samopožrtvovalnost, danska filmska različica prvega dela knjige pa je izšla leta 1946 kot Ditte, Child of Man. Veliko razprav o Midt i en Jærntid (tj. »V železni dobi«, angleško: V božji deželi), napisanem leta 1929, satirično prikazuje danske kmete prve svetovne vojne. V svojih zadnjih letih, od 1944 do 1956, je Nexø pisal, vendar ni zaključite trilogijo, ki jo sestavljajo knjige Morten hin Røde (angleško: Morten the Red), Den fortabte generation (angleško: Izgubljena generacija) in Jeanette. To je bilo navidezno nadaljevanje Pelleja Osvajalca, a tudi zamaskirana avtobiografija.
Danska policija je Nexøja aretirala leta 1941 med nacistično okupacijo Danske zaradi njegove komunistične pripadnosti. Po izpustitvi je odpotoval na nevtralno Švedsko in nato v Sovjetsko zvezo, kjer je oddajal na Dansko in Norveško, ki sta jo okupirali nacisti. Po drugi svetovni vojni se je Nexø preselil v Dresden v Vzhodni Nemčiji, kjer je postal častni meščan. Srednja šola Martin-Andersen-Nexø-Gymnasium v Dresdnu je dobila ime po njem. Njegov mednarodni sloves kot enega največjih evropskih socialnih piscev je rasel, zlasti, vendar ne izključno, v socialističnih državah.
Nexø je umrl v Dresdnu leta 1954 in bil pokopan v Assistens Kirkegård v soseski Nørrebro v Kopenhagnu. Manjši planet 3535 Ditte, ki ga je leta 1979 odkril sovjetski astronom Nikolaj Stepanovič Černih, je poimenovan po glavnem junaku njegovega romana Ditte, otrok človeka
Zemljevid
Opomba: prikaže se približna lokacija vašega oglasa
mitjah13
Uporabnik je telefonsko številko preveril v državi Slovenija
Uporabnik ni trgovec in zanj ne veljajo določbe EU o varstvu potrošnikov.
- Naslov: 8261 Jesenice na dolenjskem, Posavska, Slovenija
- Oglas je objavljen
- 08.12.2025. ob 14:01
- Do poteka še
- Oglas je prikazan
- 1112 -krat
mitjah13
Uporabnik je telefonsko številko preveril v državi Slovenija
Uporabnik ni trgovec in zanj ne veljajo določbe EU o varstvu potrošnikov.
- Naslov: 8261 Jesenice na dolenjskem, Posavska, Slovenija




