Pripovedke iz Shakespeara / prevod Oton Župančič, 1953 - prva izdaja*

1.izdaja 1953

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO).PLAČILO NA TRR. OZIROMA PO DOGOVORU.

Zgodbe iz Shakespeara so pripovedi, ki sta jih leta 1807 napisala brat in sestra Charles in Mary Lamb. Knjiga je namenjena mladim bralcem.

SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA,,TRDE PLATNICE,
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - V SPOD, PRED

Zlata doba angleške literature je dala Angliji in svetu pomembne avtorje in tudi resničnega velikana, kakršen je bil William Shakespeare. Njegova dela so postala predmet strokovnih študij, vedno znova se prevajajo in nastajajo najrazličnejše izvedbe. Še dandanes so vir navdiha v umetnosti ter spadajo med temelje splošne izobrazbe. V svoje igre je vnašal ne samo etične, umetniške in politične vrednote svojega časa, pač pa tudi lastne življenjske izkušnje in prepričanja.
Vsaka zgodba je skrbno izdelana in prikazuje odtenke ljubezni, izdaje, ambicij in odrešitve, ki jih najdemo v delih, kot so Macbeth, Sen kresne noči in Vihar. Knjiga ni le uvod v Shakespearov opus, temveč uteleša tudi romantični duh tistega časa, saj poudarja domišljijo in sočutje

SLOVENSKA IZDAJA
SOLIDNO OHRANJENA,
TRDE PLATNICE,
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠA VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Podrobni podatki
Avtor – oseba Lamb, Charles, 1775-1834
Lamb, Mary, 1764-1847
Naslov Pripovedke iz Shakespeara / Charles in Mary Lamb ; [prevedel Ivan Črnagoj ; pesmi v prevodu Otona Župančiča ; spremno besedo napisal France Koblar ; ilustriral Fedor Vaić]
Enotni naslov Tales from Shakespeare. slovenski jezik
Vrsta gradiva kratka proza
Ciljna skupina za šolske otroke (9-14 let)
Jezik slovenski
Leto 1953
Založništvo in izdelava Ljubljana : Mladinska knjiga, 1953 ([Ljubljana] : Blasnikova tiskarna)
Fizični opis 309 str. : ilustr. ; 24 cm
Drugi avtorji – oseba Shakespeare, William, 1564-1616 (bibliografski predhodnik)
Črnagoj, Ivan (prevajalec)
Župančič, Oton, 1878-1949 (prevajalec)
Koblar, France, 1889-1975 (avtor dodatnega besedila)
Vaić, Fedor (ilustrator)
Opombe Prevajalca, pisec spremnega besedila in ilustrator navedeni v kolofonu
Na koncu knjige kot prevajalec naveden dr. Avgust Černigoj [!]
Prevod dela: Tales from Shakespeare
UDK 821.111-32
COBISS.SI-ID 1294849

Ukročena trmoglavka:Katarina je bila lepa ampak zelo trmoglava hčerka padovskega plemiča. Plemič Petruchio jeprišel v Padovo ravno zato, da bi si posikal ženo in se je poročil z Katarino. Od dneva porokenaprej jo je oskrboval z vsem kar je potrebovala, ampak ker za nič ni bila hvaležna in ga niubogala ji je vse odvzel. Čez čas se je navadila ubogati in upoštevati moža in tako jePetruchio uspel prevzgojiti Katarino v najposlušnejšo ženo ter dobili stavo proti možu njenesestre.Romeo in Julija:Gre za nesrečno zgodbo dveh zaljubljencev, ki ju je ljubezen povedla v smrt. Vsa glavnatema te tragedije se je začela na Julijinem rojstnem dnevu. Montegi in Capuleti so bili sprti,zato Montegi na to zabavo niso bili povabljeni. Kljub temu se je Romeo udeležil. Ko sta si,globoko gledajoče v oči, Julija in Romeo segla v roko, se je razvila ljubezen na prvi pogled.Vedela sta, da jima starši nikoli ne bi dovolili poroke, zato sta se naskrivaj sestajala in tudiskrivaj poročila. Duhovnik, ki ju je poročil, je vedel, da se starši ne strinjajo, vendar je dalčustvom prednost. Ko je bila Julija že poročena, jo je čakala še ena poroka s Parisom, sajstarši niso vedeli za Romea. Duhovnik ji je pri tem pomagal in ji dal napoj, ki deluje le nekajur. Za druge ljudi bo izgledala mrtva. Po tem pa bi se naj zbudila in iz grobnice z Romeomzbežala v drugo deželo. In res so opravili pogreb, brez da bi vedeli, kaj se v resnici dogaja.Tudi Romeo je prepozno dobil telegram in mislil, da je Julija mrtva. Stekel je v grobnico in sezraven nje ubil. Nekaj trenutkov za tem pa je Julijin napoj izpustil svoje moči in prenehaldelovati. Ona se je zbudila a ko je zagledala ob sebi mrtvega ležečega moža se je še ona znožem zabodla in skupaj sta odšla v smrt.Sen kresne noči:Oče od heremije pride k atenskemu vodju tezeju ker se njegov hči noče poročiti z demitrijemker ljubi drugega moža ki mu je ime lisander. Zato je oče hotel, da Tezej ubije njegovo hči.Ko je oče prišel to rečt heremiji je rekla da je demitrij izpovedal ljubezen heleni, vendar to niočeta omehčalo. Tezej pa ni imel moči da bi naredil temu drugače zato je heremiji dal 4 dničasa za premislek. Nato je heremija šla k Lisandru on je bil žalosten tedaj se je spomnil danjegova teta živi ven iz teh dežel kjer ta zakon ne velja zato sta se opravila tja. Nekako je zato izvedel dimitrij. Tam kjer bi se naj sestala linsander in heremija pa so pravljična bitjapripravljale zabavo. Med Oberonom in Titanijo pa je prišlo do hudega spora (pravljična bitja).Ker ni hotela Titanija dati od prijatelice sina vendar pa je Oberon na vse načine hotel nazajdobiti tega dečka. Tako je pozval spaka ki je bil škrat rekel mu je da naj Titaniji na vekeposipa prah brezskrbene ljubezni ki je roža. Tedaj sta mimo šla dimitrij in helena bila stasprta zato je naročil naj posiple Demetriju neka prahu in se bo takoj zaljubil v heleno. Ko staHermija in Lisander prišla do pol poti sta zaspala. Tedaj ju je našel spak bil je prepričan da jeto on ampak je bil linsander on mu je posipal prah. Tedaj je pot prinesla heleno in prvo kaj jevidel se je zaljubil v heleno. Helena je tedaj mislila da se iz nje norčuje. Ko je demetrij zaspalga je videl oberon videl ja da se je spa zmoti in da je prah dal drugemo. Nato je spak šeposipal prah demetriju in tudi on je videl heleno prvo zato sta oba lisander in dimitrijizpovedala ljubezen heleni ko je to videla heremija sta se najbiljši prijateljici sprli. Zato jeoberon naroćil naj gre spak po drug prah da bosta oba pozabila kaj se je zgodilo in bo vse po...