Šandor Roža / Moricz Zsigmond - prva izdaja 1954 *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.

Kje so bili razbojniki in kje je bila razbojniška romanca, ko je Zsigmond Móricz napisal enega svojih največjih romanov o Sándorju Rózsi. Zakaj je Móricz potreboval lik Sándorja Rózse, ki je – po Adyjevih besedah ​​– prišel v našo literaturo »ne samo pokopati, ampak podpreti«? Kajti v začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja se je na Madžarskem, ki se je pripravljala na vojno, začel drugačen razbojniški svet, kjer so bili revni kmetje tako iztrebljeni kot podložniki segedinskih pustopolj pred sto leti. Sándora Zsigmond Rózsa Móricz skoči iz tihe, potlačene množice, da bi udarila in zavpila gospodom mesta Szeged, zdravnikom Pruksa, izrezanim policajem: "Tudi žebljar je moški!"
Morda je avtorjev smisel za pripovedovanje prav v tem romanu najvišji. S čarobno močjo zajema naravo, človeka in ljudi, čudovite pokrajine, trstičja in polja, pobarvana z gorečimi barvami, pa uokvirjajo veličastno vzorčasto figuro romana.

Podrobni podatki
Avtor – oseba Móricz, Zsigmond
Naslov Šandor Roža / Moricz Zsigmond ; [prevedel [in] spremno besedo napisal Štefan Barbarič]
Enotni naslov Rózsa Sándor a lovát ugratja. slovenski jezik
Vrsta gradiva roman
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1954
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Slovenski knjižni zavod, 1954 (v Ljubljani : Blasnikova tiskarna)
Fizični opis 288 str. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Barbarič, Štefan, 1920-1988 (prevajalec)
Zbirka Nova ljudska knjižnica
Opombe Prevod dela: Rózsa Sándor a lovát ugratja
Spremna beseda / prevajalec: str. 285-287
UDK 821.511.141-311.6
COBISS.SI-ID 2576949

LEPO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE
PRVA SLOVENSKA IZDAJA, PRIMERNO ZA DARILO
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - LA Y3 / ANTIKVARNE KNJIGE, REDKE KNJIGE, NOSTALGIJA
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, POCENI KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Moj teptajoči gospodar je sedel v sedlu v vedno večjih težavah. S škornji je poteptal blato, čeprav v tej vroči poletni noči ni bilo nikjer blata, razen če ga je iskal v oddaljenih močvirjih. Toda zdi se, da je stisnjen globlje in globlje v močvirje.

Razumel je, kaj pomeni molk Gyuri Bujkó.

Ekonomskemu senatorju je enostavno poslušati. Ne želi, da bi kdorkoli lahko rekel, da je ukazal to ali ono, toda če se ne zgodi to, kar se mora zgoditi, zelo dobro ve, kakšne bodo posledice. Obstaja tisoč izgovorov, tisoč načinov, kako nekomu škodovati. Senator Gyuri Bujkó ima takšne oči, da lahko miš, veverica in ptica mirno cik-cak v prahu sokolov ali orlov belorepa.

To ga potisne v blato.

Celo njegovo čelo se je potilo.

Gyuri Bujkó želi, da se izobčenec ujame v past in ga prisili, da dela.

Tudi po tem mu bo ukazal kot svojemu služabniku. Škoda je bila biti tako neumen in preprost, da bi brez zaslišanja priznal, kdo je konj.

Nikoli v življenju ni bil kobilar Illés Toppogó tako neumen kot danes, da bi samo izbruhnil, da je ta konj last konja, s katerim dirka ves svet.

Vsi koraki tega so že odprti, to je treba raziskati, tako jasno je, da ga sredi belega dneva ni mogoče videti bolje kot v tej temni stvari v temni noči.

Lahko pa je tudi videti, da Sándor Rózsa tukaj ni izobčenec, ni Veszelka tista, ki je lopov, ne tepta lopov, ampak Gyuri Bujkó je lopov. Ker je mestni senator, je zastrupljevalec, žepar, požrešnik.

Dobro je, da je moral v sedlu preživeti pol ure, vendar se je v tem času nekoliko utrdil in umiril.

Navsezadnje to ni njegova stvar.

Naj se izgubi njegova duša, bil je ravno vmes, vendar nima ničesar početi. Naloga izobčenca je ukrasti, naloga stražarja pa je, da prinese tisto, kar je bilo ukradeno. In on je služabnik mesta, služi po ukazih. Ostalo pripada nadrejenemu, senatorju. Morali bi videti, za kaj gredo. Če ga vseeno obrne, nosi najmanj odgovornosti.

Raje bi imel koristi od težav kot karkoli drugega.

Njegova hiša je bila na robu divjine v zgornjem mestu. Stala je sama, bila je ograjena z ograjo.

To je zelo dober kraj, kajti če hočem, je to kmetija, in če hočem, je stepska kmetija. Ima dvorec in hleve in lahko prideš in odideš sem, bodisi iz kobilarne ali proti mestu, kot bi moral, vendar je še vedno svoj gospodar in noben tujec se ne more vmešavati ali videti vanj.

Območje okoli hiše je precej prazno, ker je ženska bolna in bolj ljubi meščane in svoje sorodnike. Rad bi živel tam, v mestu, ves dan prihajal in odhajal, si ustvaril sorodnika, v komi in govorice.

Gospod Veszelka ga je čakal.

Stal je pred hlevom in poslušal, kako pejko škripi oves. Tudi tega kmalu ni bilo.

Trampling je ustavil svojega konja tik pred hlevom.

Veszelka se premika. Stomping je bil skoraj presenečen. Ni pričakoval, da se bo ta človek, tako nepričakovan, nenadoma spet pojavil pred njim. Ali ni nič za to, da je prišlo sem iz Móre? Vse éccaka?

"No, koma?"

Veszelka je zožila oči. Ni mu bilo všeč, da bi ga imenovali koma, ko je bila situacija tako zmedena.

"Veszelka!"

"Poslušajmo lepo besedo, draga moja koma.