Vnuki : zgodba iz ameriških usod / Louis Adamič *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.

Podrobni podatki
Avtor – oseba Adamič, Louis
Naslov Vnuki : zgodba iz ameriških usod / Louis Adamič ; [prevedla Mira Mihelič]
Enotni naslov Grandsons. slovenski jezik
Vrsta gradiva roman
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1951
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1951 (v Ljubljani : Ljudska pravica)
Fizični opis 362 str. : avtorj. sl. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Mihelič, Mira, 1912-1985 (prevajalec)
Opombe Prevod dela: Grandsons
4.000 izv.
UDK 821.111(73)-311.2
COBISS.SI-ID 993054

SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,TRDE PLATNICE, LETNIK 1951
PRVA SLOVENSKA IZDAJA
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - KY3 / ANTIKVARNE KNJIGE, REDKE KNJIGE, NOSTALGIJA
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, POCENI KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Alojz (Lojze) Adamič oziroma Louis Adamič (znan tudi pod amerikaniziranim priimkom Adamic), slovensko-ameriški pisatelj, prevajalec in politik, * 23. marec 1898,[5] Praproče pri Grosupljem, Slovenija (takrat Avstro-Ogrska), † 4. september 1951, Milford, New Jersey, ZDA.

Po njem se imenujejo tudi osnovna šola v Grosuplju: OŠ Louisa Adamiča (in njene podružnice: Kopanj, Žalna itd.), glavna ulica v Grosuplju, Adamičeva ploščad ob Adamičevi in Kolodvorski ulici ter Društvo tabornikov rod Louis Adamič.

Življenjepis

Dvorec Praproče, v katerem se je rodil Louis Adamič
Adamič, rojen v dvorcu Praproče, je izhajal iz kmečke družine, v kateri je bilo 13 otrok. Bil je četrti otrok po vrsti, prvi trije so umrli že v rani mladosti za otroškimi boleznimi. Oče mu je bil Anton, mati mu je bila Ana (rojena Adamič). Šolal se je v Grosuplju in obiskoval gimnazijo v Ljubljani. S 15 leti je decembra 1913 emigriral v ZDA. Kot ameriški vojak je med 1. svetovno vojno sodeloval v bojih na zahodni fronti. Po vojni je delal kot novinar in poklicni pisatelj. Do leta 1929 je živel v Kaliforniji v mestu San Pedro, kjer je bila močna hrvaška izseljenska skupnost. Do leta 1937 je živel v New Yorku. V tem času se je leta 1932 za nekaj mesecev vrnil v Slovenijo in se srečal z uglednimi slovenskimi izobraženci in politiki. Po vrnitvi v New York je delal v uredništvu slovenskega časnika Glas naroda. Leta 1937 se je iz New Yorka preselil v bližnji New Jersey in živel na kmetiji blizu mesta Milford. Bil je dejaven v ameriški politiki kot krščanski socialist in leta 1945 postal vodja Inštituta za etnična vprašanja, bil je častni predsednik Slovensko-ameriškega narodnega sveta (Slovenian American National Council) ter predsednik junija 1943 ustanovljenega Združenega odbora južnoslovanskih Američanov. Med 2. svetovno vojno je dejavno podpiral NOB in Jugoslavijo. Srečal se je z ameriškim predsednikom Rooseveltom in mu svetoval podporo NOB. Po vojni je dejavno nastopal v ameriških in evropskih medijih, ki so poročali o pobojih pripadnikov protikomunističnih sil in civilistov v mestih, kot je Kočevski Rog. Trdil je, da se poboji niso zgodili in da gre za protijugoslovansko propagando.[6]

Od 1949 je bil dopisni član JAZU v Zagrebu. Leta 1949 se je drugič vrnil v Slovenijo in se srečal tudi s Titom. V sporu z informbirojem je ostro kritiziral Stalina in Sovjetsko zvezo. Po nekaj mesecih se je znova vrnil v ZDA, kjer je leta 1951 v ne docela pojasnjenih okoliščinah umrl na svoji domačiji v Milfordu. 4. septembra 1951 so ga našli ustreljenega, s puško v rokah. Ker je umrl po vrnitvi iz Slovenije in v času političnih spopadov med Titom in Stalinom, so ameriški mediji omenjali možnost političnega umora. V času hladne vojne in protikomunizma so razširili govorice, da so ga ubili pripadniki sovjetske tajne policije NKVD ali pa jugoslovanske UDBA, dejansko se je zelo očitno najbolj bal pobeglih domobrancev in ustašev, za katere je večkrat omenjal, da so mu grozili in se je moral zaradi teh groženj tudi skrivati. Umora niso nikoli dokazali, zato nekateri trdijo, da je storil samomor, pa čeprav policija na puški ni našla nobenih prstnih odtisov, niti Adamič ni imel na rokah rokavic. Pokopan je na pokopališču Bloomsbury, Hunterdon County, New Jersey.