Vražje dekle : zgodovinski roman * / Ilka Vaštetova - 1.idaja 1933

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU.
,REDKOST
SOLIDNO OHRANJENA SKORAJ 90 LET STARA KNJIGA,NOTRANJOST LEPA

POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

KLJUČ / DN OM ZR (tudi v oglasu za 18 knjig)
STARE SLOVENSKE KNJIGE,ANTIKVARNE KNJIGE,UČBENIKI NAJBOLJ BRANE KNJIGE,STARE KNJIGE, PRIPOVEDI , POVESTI
SLOVENSKI AVTORJI, ,PRIPROČNIKI,..STARE POVESTI,..

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Podrobni podatki
Avtor – oseba Vašte, Ilka, 1891-1967
Naslov Vražje dekle : zgodovinski roman / Ilka Vaštetova
Vrsta gradiva življenjepis
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1933
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Vodnikova družba, 1933 (v Ljubljani : Narodna tiskarna)
Fizični opis 147 str. ; 19 cm
Predmetne oznake SGC Valvasor, Janez Vajkard, baron, 1641-1693
Zgodovinski romani
UDK 821.163.6-312.6:929Valvasor J. V.
929Valvasor J. V.
Povezava
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFDMXRP6/?euapi=1&query=%27keywords%3dknji%c5%benica+mirana+jarca+novo+mesto%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&ftype=knjige

DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE - DLIB.SI

COBISS.SI-ID 7436089

Vašte (Waschte) Ilka (pri krstu Klotilda, Franja), pisateljica, r. 2. jun. 1891 v Novem mestu davčnemu pristavu Antonu Burgerju (iz Postojne) in Franji r. Rohrmann, u. 3. jul. 1967 v Ljubljani. Osn. šolo je 1897–9 obiskovala v Ribnici in 1899–905 v Lj., 1905/6 višjo dekl. šolo (ker je bila premlada za učiteljišče) in končno 1906/7–1909/10 tu učiteljišče. 1912 je opravila strok. izpit, nov. 1921 pa se na tečaju usposobila za pouk na meščan. šoli (matem., prostoročno in geom. risanje, lepopis). Poučevala je kot suplentka 1910–1 v Krašnji, 1911–2 na Jesenicah in na Breznici pri Žirovnici. Nato jo je vodstvo DCM v Lj. imenovalo za proviz. učiteljico na svojih zasebnih šolah v Trstu, 1913 tudi definitivno. V Trstu (Acquedotto) je ostala do 1919; tu se je poročila z učiteljem Avg. Vaštetom (po rodu iz Zagorja ob Savi). Zaradi it. zasedbe Trsta in zgodnje moževe smrti se je s hčerkama preselila v Lj. in učila od 1919 do 2. svet. vojne na I. mest. dekl. mešč. šoli, od 1945 na III. drž. moški gimn., od 1947 na VI. gimn.; 1949 upok. zaradi bolezni (TBC vratnih vretenc). — Med vojno je sodelovala z OF (od jun. 1941 bila v matičnem odboru lj. mešč. šol).

Po lastnih besedah si učit. poklica ni izbrala sama, dala ji ga je narava. Mikalo jo je tudi slikarstvo; 1906 jo je na višji dekl. šoli še posebej učila I. Kobilca. — Pisateljevati je začela v Krašnji (spis Aljana se razen nekaj listov ni ohranil), obj. svoje prvence pa v Trstu: podlistki v E 1916, podpisani Vi. ali Iv. (št. 3, 100, 162), in po trditvi M. Samsa (PDk 1952, št. 5) tudi nepodpisana črtica Njegova kontoristka! (ib., št. 9, 16, 17).

Še v Trstu je »spisala in jim slike narisala« Pravljice (1921), svojo prvo knjigo, ki jo zaključuje Pripovedka s soških planin (najprej v E 1916, št. 100: Pravljica s soških planin). Po Funtkovi oceni (LZ 1922, 375) so te pravljice »nekako moderne«, češ da »srečno spajajo stare elemente z dogodki …, z motivi iz svetovne vojne«. Zrastli v narodnozavedni, liberalni družini, od otroških let borbeni in odločni, ji je prav konec te vojne s krivičnim razkosanjem slov. nar. ozemlja nakazal nadaljnjo pisateljsko pot. Zamislila si je trilogijo Zaklad v Emoni, Svet v zatonu in Mejaši, da bi se s peresom bojevala za naše pravice obakraj Soče in do Beneške Sje. Najprej je izšel tretji del Mejaši (1923; ocena: P 1924, 41–2), »povest iz davnih dni« o tolminskih Slov. in njihovih bojih z Langobardi. Prvi del zgod. povesti Zaklad v Emoni je izhajal v Razorih, listu za odraslo mladino (1933, 1933/4 in 1934/5), z njenimi ilustr. Prikazuje prihod Slovenov v novo domovino, kamor prinašajo s seboj zaklad – bratstvo, enakost, medtem ko so stari naseljenci že razdeljeni na gospodarje in sužnje.