Janko Dolenc

Janko Dolenc, pastel 50x60, z okvirjem 72x92cm...
Otroška leta je preživel na Rečici ob Savinji. Bil je sin rezbarja, pozlatarja in kiparja. Od leta 1926 do 1935 je hodil v višjo narodno šolo na Rečici ob Savinji. Več let je bil njegov učitelj Zorko Kotnik, dobrijski rojak. Po končani osnovni šoli, leta 1939, je bil sprejet na takratno srednjetehnično šolo za oblikovanje (kiparski oddelek) v Ljubljani, vendar zaradi težkih socialnih razmer ni imel možnosti šolanja. Tako se je učil pri očetu. Ko sta z očetom leta 1938 obnavljala cerkev v Šentjanžu pri Dravogradu, se je odločil za delo tkalca v Tekstilni tovarni v Otiškem Vrhu. Od leta 1941-1943 je bil na prisilnem delu v Nemčiji in leta 1944 je odšel v partizane. Po vojni je vse do invalidske upokojitve, leta 1966, delal na odgovornih delovnih mestih v občinski upravi, podjetju in kulturi. Začetek organiziranega likovnega dela sega v leto 1959, takrat je imel tudi svojo prvo razstavo v Radljah ob Dravi. Po letu 1966 se je povsem posvetil likovnemu ustvarjanju. Najprej je začel kot slikar in grafik, vendar je kmalu spoznal, da je njegova ustvarjalna moč v odpornejšemu materialu. Morda si je prav zaradi očetove rezbarske delavnice izbral les za likovno oblikovanje in izražanje. Leta 1976 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov. V tridesetih letih likovnega ustvarjanja je imel Janko Dolenc okoli šestdeset samostojnih razstav in je sodeloval na okoli devetdesetih skupinskih razstavah. Za svoje delo je prejel številna priznanja. Od leta 1947 je živel v Vuzenici, od leta 1988 pa do svoje smrti pa je bil njegov dom na Prevaljah. Bibliografijo Janka Dolenca (Prevalje, 2003) je sestavila Marija Suhodolčan-Dolenc in obsega 399 bibliografskih enot.