slikar,grafik,restavrator Franjo Golob-relief

Relief s posvetilom,žgana glina,28*39,3.9 kg
Življenjepis

Franjo Golob - Topol
Golob je eno leto obiskoval kiparski oddelek Tehniške srednje šole v Ljubljani pri prof. F. Kralju, nato je študij nadaljeval v Zagrebu, kjer je leta 1937 diplomiral iz slikarstva na Umetnostni akademiji Zagreb. Na Dunaju je 1939 končal tečaj restavriranja. Bil je član skupine Gruda. Povezal se je s skupino, ki je pripravljala upor proti okupatorju in v Črnečah, zaradi česar so ga 22. 8. 1941 aretirali in odpeljali na Prevalje v prostore tedanje šole, od tam pa v Begunje in ga nato v skupini desetih talcev ustrelili 3. 9. 1941 v Domžalah kot prvega talca umetnika.[1]

Delo
Franja Goloba uvrščajo med najzanimivejše in najbolj originalne likovne umetnike v času pred drugo svetovno vojno. Po slovenskih javnih in zasebnih zbirkah je ohranjenih okoli sto njegovih del.[1] Za Golobovo delo je značilna težnja po ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. V olju je ustvarjal izrazito koloristična dela, socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete. V njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi ekspresionizma, ljudske umetnosti in srednjeveških fresk, ki jih je odkrival kot restavrator. Zapustil je mapo (N'mav čriez izaro, 1938) osemnajstih lesorezov po motivih koroških ljudskih pesmi.

Zapuščina
Po Golobu je so leta 1963 poimenovali osnovno šolo na Prevaljah. Leta 2001 so v Spominskem parku na Prevaljah postavili njegov doprsni kip, delo akademskega kiparja Radeta Nikolića. Na Kogelnikovi domačiji v Podklancu pri Dravogradu, kjer je bival leta 1941, so leta 2984 odkrili spominsko ploščo.