300. obletnica velikega Tolminskega punta

Tolminski kmečki upor leta 1713 ima v okviru slovenskih upornih
kmečkih gibanj posebno mesto, ker je bil to prvi večji upor proti
državni oblasti.


Upor je povzročila nova finančna politika z uvedbo davka na meso
in vino. Zakup pobiranja davkov je prevzel Jakob Bandel, ki je s svojo
strogostjo nezadovoljstvo kmetov še okrepil. Marca 1713 je Bandel
v Gorici dal zapreti nekaj Tolmincev in jim zasegel ves tovor. To je
kmete spodbudilo k organiziranemu uporu. Okrog 500 jih je 27.
marca 1713 odšlo v Gorico osvobodit zaprte rojake. V Solkanu so se
srečali s tolminskim glavarjem grofom Coroninijem. Ker jih ni uspel
pomiriti, so bili kmetje s silo razgnani. Naslednji dan se je na goriškem
trgu zbralo že okrog 5000 ljudi. Po ustnem zagotovilu, da bodo
preiskane vse obtožbe proti Bandlu, so se kmetje razšli. Do sredine
junija leta 1713 se je upor razširil na ozemlje velikosti približno 2500
km2. Tolminci so uporno misel prenesli do Idrije, v škofjeloške hribe,
med podložnike gradu Rihemberk, na Kras vse do Trsta, v Brkine in
severne predele Istre, Brda in kraje v okolici Gradišča ob Soči.



Oblast je zaprosila za pomoč krajišnike in nemško pehoto, ki
je upor uspešno zatrla. Tolmincem so sodili v Gorici. 20., 21. in
23. aprila 1714 so usmrtili enajst upornikov, prek sto zaprtih
kmetov pa je v ječi prebilo še dve dolgi leti.


Podoba na znamki: Srečanje tolminskega grofa Coroninija
s tolminskimi puntarji v Solkanu 27. marca 1713 (avtor: Tone
Kralj, 1972, olje na platnu, hrani Tolminski muzej).