FDC - OPD Grajske stavbe na Slov - Grad Podsreda,Blejski gr.

Grajske stavbe na Slovenskem - Grad Podsreda, Blejski grad


GRAD PODSREDA

Grad Podsreda v osrčju Kozjanskega so pozidali v davnem 12. stoletju kot enega izmed pomembnejših gradov na območju posesti koroške grofice sv. Heme Breže-Selške, ki je pozneje prešla v last krške škofije. Na njem so gospodovali najprej krški ministeriali, pozneje pa srečujemo tu tudi grofe Tattenbache, barone Lazarinije in nazadnje kneze Windischgrätze, ki so ga posedovali vse do konca II. svetovne vojne. Potlej je dobrih dvajset let žalostno propadal, medtem kar dvakrat gorel, dokler ni naposled v okviru dejavnosti Kozjanskega parka, ki skrbi za njegovo sistematieno obnovo, na novo zaživel.
Mogočno stavbo, ki že na prvi pogled razodeva svoje starodavno poreklo, sestavljajo dva romanska palacija in romanski bergfrid (glavni obrambni stolp). V dolgih stoletjih svojega obstoja je komaj kaj spremenila svojo zunanjo podobo. Grad je ohranil še toliko srednjeveških, zlasti romanskih arhitekturnih prvin, kot nobeden drug na Slovenskem. Obiskovalca preseneti že mogočni, 3,6 metra visoki vhodni romanski portal na severni zunanjščini, ki mu druguje podoben, enako visok portal na notranji, dvoriščni strani gradu. Prav tako imeniten, čeprav očem še skrit, je portal, ki s podstrešja vodi v starodavni stolp, tu pa je tudi še imenitna romanska grajska kapela. Najpomembnejše in tudi v evropskem merilu izjemno je na gradu to, da je svoje temeljne poteze izoblikoval v kar štirih zaporednih gradbenih fazah, okvirno od srede 12. do srede 13. stoletje, kar ga uvršča v sam vrh slovenske spomeniške dediščine.

BLEJSKI GRAD

Blejski grad, ki se z mogočne pečine nad jezerom razgleduje po okolici, sodi me d najstarejše gradove na Slovenskem. Omenja se že davnega leta 1011, ko je rimsko-nemški cesar Henrik II. potrdil briksenski škofiji zemljiško posest v Zgornji savski dolini. V naslednjih stoletjih so gospodarili na njem briksenski ministeriali, ki so se po njem tudi imenovali, od renesanse dalje pa razni zakupniki. Tako je bilo vse do leta 1803, ko so blejsko gospostvo podržavili, potlej pa je do konca druge svetovne vojne, ko so ga nacionalizirali, kar nekajkrat menjalo svojega lastnika.
Iz grajske zgodovine ni dosti znanega. V času vseslovenskega kmečkega upora leta 1515, ki so se mu pridružili tudi blejski podložniki, ni bil ne zavzet ne oplenjen, vendar pa ga je že čez dve leti in še enkrat leta 1690 hudo prizadel potres, a škodo so obakrat kmalu odpravili. Takratni posegi so gradu sicer vtisnili renesančen pečat, vendar so njegove srednjeveške sestavine ostale prepoznavne. Zunanje obzidje, zavarovano z močnim romanskim vhodnim in bočnim gotskim stolpom, izvira iz 12. stoletja, vse druge grajske sestavine pa se na prvi pogled zde mlajše. To velja celo za stari palacij na zgornji grajski terasi, kjer samo še gotsko okence opozarja na izjemno starost tega spomenika. Isto velja za gotsko, sv. Albuinu in sv. Ingeniu, zavetnikoma briksenške škofije, posvečeno grajsko kapelo, ki so jo v baročni dobi okrasili z živobarvnimi freskami.
Danes je obnovljeni in preurejeni grad z muzejsko zbirko in gostiščem ena najbolj obiskanih turističnih postojank na Gorenjskem.