FDC - OPD "Hiška" iz okolice Koprive na Krasu

»Hiška« iz okolice Koprive na Krasu

»Hiška« je (bila) začasno bivališče ali zavetišče ob kraških senožetih (gmajnah), robovih njiv, pašnikih in tudi vinogradih. Izjemno arhaični videz teh stavb ni zgolj vizualno naključje, saj strokovnjaki menijo, da predstavljajo tisto stavbno dediščino, katere korenine lahko upravičeno iščemo vse do prazgodovinskega časa. V Sloveniji so »hiške« (ponekod imenovane tudi »bajte«, na tržaškem Krasu pa »kazoni«) značilne stavbe poljedelcev in pastirjev na Krasu in v Istri in so v celoti zložene na suho (brez malte) iz ploščatih kamnov. Take so tudi njihove pogosto nekoliko kupolaste strehe. Največja koncentracija »hišk« je bila na območjih Gabrovice, Koprive, Sežane, Trebč, Bazovice in Banov, kar je povezano z razmerjem med vasmi in njihovimi obdelovalnimi ter pašnimi površinami, njihovo oddaljenostjo od vasi in oblike gospodarskega prizadevanja njihovih prebivalcev. V času poletne košnje so se vanje zatekali kosci ob morebitnih nevihtah in sončni pripeki, v pomladnem in jesenskem času pa so predstavljale zavetišče pastirjem, ki so na pokošenih travnikih pasli živino. V bližini njiv so »hiške« uporabljali tudi za hranjenje poljedelskega orodja.



»Hiške« so različnih velikosti in tlorisnih zasnov, povečini pa so prostorsko tesne stavbe. Najstarejša ohranjena datirana »hiška« v Sloveniji je iz prve polovice 15. stoletja. Vendar so ti izjemni primeri stavbne dediščine mediteranskega prostora v Sloveniji danes le še propadajoči predmet zgodovinskega spomina, zato je tudi pričujoča znamka lahko opomin za njihovo ustrezno zaščito.