FDC - OPD Podnebne spremembe ogrožajo ledeni del Zemlje

Podnebne spremembe ogrožajo ledeni del zemlje

V zadnjem desetletju živimo v najtoplejšem obdobju, odkar merimo temperaturo zraka na meteoroloških postajah. Mrzle in snežene zime so vse redkejše, poletja postajajo bolj sušna, vremenske ujme pogostejše. Podnebje se je že mnogokrat spremenilo in Zemlja je doživela v zadnjih treh milijonih let topla in hladnejša obdobja. Vzroki so bili različni: spreminjali so se sevanje in gibanje Sonca ter gibanje Zemlje, na kateri so nastajala gorovja, spreminjalo se je rastlinstvo, pokritost kopnega in morij z ledom in snegom. Na spremembo energijskega ravnotežja med Zemljo in vesoljem pa je pred dobrimi 150 leti začel vplivati človek. Njegov »poseg« v podnebje poteka prek spreminjanja sestave atmosfere in značilnosti zemeljskega površja. Tako se je v atmosferi nabralo 35 odstotkov več ogljikovega dioksida, kot ga je bilo pred industrijsko revolucijo. Posledica je povečan vpoj dolgovalovnega sevanja zemeljske površine oziroma povečan »učinek tople grede« in s tem otoplitev, ki znaša v globalni skali skoraj 0,8 °C v 100 letih. Podnebne spremembe ogrožajo ledeni del Zemlje, ki ga sestavljajo morski in polarni led, gorski ledeniki in območja permafrosta. Ta igra pomembno vlogo pri oblikovanju podnebja celotnega planeta.
V gorskem svetu in blizu polov je dvig temperature še bolj izrazit in ima številne posledice za živi in neživi svet. Ledeniki na vseh celinah se krčijo, spreminjata se količina padavin in njihova časovna razporeditev, srednji pretoki rek ter flora in fauna. V Sloveniji kažejo opazovanja Triglavskega ledenika, ki so se začela leta 1946, da se je površina ledenika zmanjšala s prvotnih 15 ha na 0,7 ha oziroma na dvajsetino prvotne površine. Sedanja prostornina ledenika predstavlja le še en odstotek tiste izpred pol stoletja.
Arktika se segreva vsaj dvakrat hitreje kot ostali deli sveta. Poleti 2007 se je tam stalilo toliko ledu, kot še nikoli v zadnjih 600 letih. Lani je severni pol prvič postal otok. Po več kot sto tisoč letih je nastala dvojna bližnjica med Atlantskim in Tihim oceanom za ladijski promet. Morski led je praviloma prekrit s snegom in njegova glavna termostatska naloga je, da ohranja polarne predele hladne. Led namreč zelo učinkovito odbija sončno sevanje nazaj v vesolje, morska površina brez ledu pa nasprotno vpije večino prispelega sončnega sevanja in se zato segreva. Ob tem začne hitro delovati povratna zanka, ki krepi sama sebe: manj je ledu, toplejše je morje in led se tali še hitreje. To se dogaja na polarnih območjih severne poloble, kjer se spreminjajo ekosistemi ter življenjske navade in razmere prebivalcev na Aljaski, Grenlandiji in drugih otokih ter v arktičnem predelu Skandinavije in Sibirije. Mnoge živali v polarnih regijah so ogrožene. Krčenje morskega ledu lahko sproži resne spremembe v morskih ekosistemih, z vplivi na morske sesalce in populacije, ki hranijo nešteto morskih ptic, tjulenje in kite. Na globalno segrevanje so občutljiva tudi trajno zamrznjena tla, ki se talijo okoli Arktike. S tem se širijo močvirna območja, ugrezajo se stavbe in infrastruktura. Povečujejo se izpusti metana, ki je bil ujet v trajno zamrznjena tla in je močan toplogredni plin. Na Antarktiki so podnebne spremembe manj očitne, saj je na južni polobli manj kopnega in so procesi upočasnjeni. Če človeštvo ne bo zaustavilo rasti porabe fosilnih goriv, se bodo podnebne spremembe še stopnjevale in polarni predeli, kot jih poznamo danes, bodo izgubljeni za tisočletja. Podnebne spremembe bodo narekovale nove ekosisteme, drugačno sestavo rastlinskega in živalskega sveta in tudi drugačno obnašanje tamkajšnjih prebivalcev.