FDC - OPD Romantično slikarstvo - krajina

Romantično slikarstvo – krajina

Ljubljanski slikar Anton Karinger (1829–1870) je prvi poduk dobil na ljubljanski trgovski šoli. V letih od 1845 do 1847 je na dunajski akademiji študiral krajinsko slikarstvo, zatem pa je študij nadaljeval v Münchnu. Sledilo je vojaško obdobje. Kot avstrijski častnik je služil na Laškem in v Dalmaciji. Bivanje v Boki Kotorski mu je odprlo poti v Črno goro, kjer je kot prvi "evropski" slikar naslikal številne akvarele, ki so mu služili za romantične žanrske in zgodovinske upodobitve v olju. Po letu 1861 je živel v Ljubljani, kjer je organiziral društvene razstave, kar je bilo prvo tovrstno dogajanje pri nas.


Karinger je slikar še bidermajerskega razpoloženja, a že na prehodu iz pozne romantike v zgodnji realizem. V njegovem slikarstvu ločimo med realistično, v naravi slikano in doživeto študijo, in ateljejskimi, skrbno slikanimi krajinami večjega formata, namenjenimi razstavam in opremi salonov. Slednje so romantično idealizirane, na njih se tu in tam kot štafaža pojavljajo drobne figure pastirjev ali popotnikov. V poznih delih se je v ozkih izrezih krajine približal realističnemu občutju. Slikarske motive je nabiral na poteh po Gorenjskem, Koroškem, Tirolskem in na Bavarskem. V nasprotju z njegovim sodobnikom, koroškim slikarjem Markom Pernhartom, mojstrom panoramskih pogledov z vrhov gora, je Karinger slikal gore iz varnega okolja dolin. Poleg gorskih krajin in vedut se je izkazal tudi kot portretist in slikar žanrskih in zgodovinskih prizorov.


Karingerjeva podoba Bohinjsko jezero iz leta 1862 (olje, platno, 59 x 75 cm, Narodna galerija, Ljubljana) sodi med znane romantične krajine slovenskega gorskega sveta, pri kateri je slikar skrbno upodobil enega od treh idiličnih pogledov z južne strani jezera.