FDC - OPD Sadne vrste v Slo - Cvet češnje Češnjeva muha....

Sadne vrste v Sloveniji - Češnja

Češnje so ena najpopularnejših in najprivlačnejših sadnih vrst. Pridelava češenj ima v Sloveniji bogato tradicijo. Glavni pridelovalni območji sta Goriška (Vipavska dolina, Goriška Brda) in slovenska Istra, češnje pa lahko uspešno gojijo tudi v ostalih sadnih okoliših Slovenije. S pridelavo češenj za trg so začeli pred 140 leti, ko so bila mesta na območju današnje Slovenije že povezana z južno železnico (leto 1856 Dunaj - Ljubljana - Trst, oz. 1866 Gorica). Železniška povezava je omogočila povečano trgovanje z ostalimi mesti znotraj Avstroogrske. Z območja Goriške, ki je najpomembnejše pridelovalno območje v Sloveniji, so uspešno prodajali, za takratne razmere, velike količine češenj na Dunaj, v Prago in v ostala evropska mesta. Slovenija je bila pomembna izvoznica češenj še v času med obema vojnama. Po letu 1950 je izvoz močno upadel, po letu 1970 pa češnje pridelujejo le še za lastne potrebe.
Češnja ima srednje velike cvetove, ki so lepe bele barve. Cvetovi so dvospolni, sestavljeni iz petih čašnih in petih venčnih lističev. Okoli pestiča je razporejenih od 15 do 30 prašnikov. Češnja je samoneoplodna sadna vrsta, zato je potrebno, da je v bližini še druga sorta češnje, ki cveti istočasno. Za normalno oprašitev so nujno potrebne čebele, ki oprašijo večino češnjevih cvetov.
Največ škode na srednje poznih in poznih sortah češenj povzroči češnjeva muha (Rhagoletis cerasi L.). Posledica napada češnjeve muhe so črvivi, neužitni plodovi češenj. Češnjeve muhe se izležejo sredi maja. Dolge so okoli 5 mm, bleščeče črne barve in z rumenim trikotnim ščitkom na koncu oprsja. Krila so prosojna s temnejšimi prečnimi lisami. Ko se barva češnjevih plodov začne spreminjati iz zelene v rumenkasto barvo, začno muhe odlagati jajčeca. Jajčeca odlagajo v bližino peclja, tik pod povrhnjico in praviloma eno jajčece na plod. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki se zavrtajo do koščice, kjer se hranijo z mesom češnje. Dorasle ličinke zapustijo plodove, največkrat potem, ko plodovi padejo na tla. Nato se zabubijo v tleh, kjer prezimijo.
Na znamki upodobljena češnja je nova slovenska sorta Vigred, ki so jo dobili s križanjem. Drevo je srednje bujne, razprostrte rasti z velikimi listi in cvetovi. Cveti v drugi do tretji skupini cvetenja češenj in zori v tretjem češnjevem tednu. Plod je velik (povprečna masa ploda 8,5 g), bleščeče živo rdeče barve, ki rjavkasto rdeče potemni. Meso je čvrsto, sladko in rdeče barve. Ima drobno koščico in srednje dolg pecelj. Za pokanje je srednje občutljiva sorta.