FDC - OPD Znamenite osebnosti - dr. Božidar Lavrič

Znamenite osebnosti - dr. Božidar Lavrič
Akademik Božidar Lavrič (1899-1961)

Dragoceno je spoznanje, da družbo sooblikujejo strokovnjaki z najrazličnejših področij, med njimi tudi zdravniki. Predstavitev kirurga Božidarja Lavriča med velikimi slovenskimi osebnostmi ob stoletnici rojstva potrjuje zapisano.
Božidar Lavrič se je rodil v Novi vasi pri Cerknici 10. novembra 1899. Po končani osnovni in srednji šoli je študiral medicino v Zagrebu, Parizu in Pragi, kjer je leta 1924 postal zdravnik. Prva leta je služboval v Zagrebu in Šibeniku, nato je dobil mesto asistenta na kirurški kliniki v Zagrebu. Leta 1933 je prevzel vodstvo kirurškega oddelka v mariborski bolnišnici, v jeseni še istega leta pa je postal predstojnik 2. kirurškega oddelka v Ljubljani. Po treh letih službovanja v Ljubljani se je habilitiral za privatnega docenta iz topografske anatomije, v naslednjih letih pa je poučeval tudi kirurško propedevtiko.
Ob začetku druge svetovne vojne je pomagal NOV, zbiral sanitetski material, poučeval vojno kirurgijo in prvo pomoč v partizanskih razmerah ter zdravil ranjene partizane. Zaradi tega je bil prvič 1942 in drugič 1943 interniran. Po kapitulaciji Italije je iz internacije v južni Italiji odšel v Bari in tam sodeloval z angleškimi kirurgi pri zdravljenju vojnih ranjencev. V letu 1944 je odšel v Beograd in postal glavni kirurg JLA. Po vojni se je vrnil v Ljubljano in bil imenovan za prvega rednega profesorja kirurgije na popolni Medicinski fakulteti ter bil do leta 1949 tudi njen dekan. Po tem je postal rektor Medicinske visoke šole, leta 1957 pa celo rektor ljubljanske univerze. Leta 1949 je bil izvoljen za rednega člana SAZU.
S svojim znanjem je profesor Lavrič v povojno kirurgijo v Sloveniji vnesel številne spremembe: sodeloval je pri ustanovitvi in organizaciji transfuzijskega zavoda, posodobil anestezijo in s tem ustvaril pogoje za hitrejši razvoj kirurgije prsnega koša ter kirurgije srca in ožilja. Prevzel je vso pljučno kirurgijo, ki so jo poprej opravljali ftiziologi, ustanovil dve kirurški skupini za delo v pljučnih sanatorijih na Golniku in v Topolšici, uvedel dekortikacijo pljuč, kasneje pa tudi resekcijo pljuč pri tuberkulozi in rakavih obolenjih. Delo je nadaljeval s posegi na srcu, po domači izdelavi naprave za izventelesno kroženje krvi v glavnem na odprtem srcu. Za ta izjemni dosežek je s sodelavci 1959 prejel Kidričevo nagrado. Ob kirurgiji srca je uvedel plastično kirurgijo, razvijal travmatologijo in nevrokirurgijo. Skrb je posvečal tudi negi in vpeljeval zgodnjo pooperativno fizioterapijo. Akademik Lavrič je bil eden zadnjih slovenskih kirurgov, ki je kot splošni kirurg delal tudi na področjih, ki so že domena specialistov.
S svojim bogatim znanjem, delovnimi izkušnjami in obsežnim publiciranjem si je akademik Lavrič pridobil v srednjeevropskem prostoru sloves odličnega kirurga. Imenovan je bil za častnega člana češkoslovaškega, bolgarskega in nemškega kirurškega društva. Bil je dopisni član Jugoslovanske in Srbske akademije znanosti in umetnosti, združenja kirurgov Velike Britanije in Irske ter združenja kirurgov v Lyonu. Bil je zunanji član francoske akademije za kirurgijo, častni doktor univerze v Nancyju, član mednarodnega združenja kirurgov. Hkrati je sodeloval v uredniških odborih slovenskih in tujih strokovnih glasil ter objavil doma in po svetu okoli 80 poročil o svojih uspehih. V osmih državah je dobil visoka odličja, npr. francoski red legije časti 3. stopnje. Bil je tudi nosilec partizanske spomenice 1941 in Titov osebni kirurg. Umrl je v Ljubljani po krajši bolezni 15. novembra 1961.