FDC - OPD Znamenite osebnosti - Peter Kozler

Znamenite osebnosti - Peter Kozler
Peter Kozler (1824 - 1879)

Pravnik, geograf in politik Peter Kozler se je rodil 16. 2. 1824 v Kočah pri Kočevski Reki. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, nato pa je študiral logiko v Padovi in fiziko v Paviji ter pravo na Dunaju. Po končanem študiju in opravljenem sodniškem izpitu je služboval kot državni uslužbenec v različnih istrskih mestih (Rovinj, Labin, Vodnjan, Pazin), Tolminu, Gorici in Trstu. 1856 je izstopil iz državne službe in postal notar v Sežani. Po očetovi smrti je prevzel njegovo trgovino na Dunaju. S sestro in brati je kupil Cekinov grad v Ljubljani in osnoval takrat največjo pivovarno na Kranjskem.
S politiko se je začel ukvarjati leta 1848 kot član dunajskega društva Slovenija. Sodeloval je na sestanku, na katerem so pozvali kranjske deželne stanove, naj se zavzamejo za slovenske narodnostne pravice. Bil je v delegaciji dunajskih študentov, ki je prišla 12. maja v Ljubljano, da bi spodbudila slovenske voditelje k podpisovanju peticije za Zedinjeno Slovenijo. Obstaja domneva, da je z A. Globočnikom določil barve slovenske zastave. Istočasno se je lotil tudi publicističnega dela za slovenske narodnostne zahteve. Zavzel se je za takojšnjo vpeljavo slovenščine v urade. Poudarjal je slovenskost Istre in zahteval za Slovenijo slovenski del Štajerske in Koroške, Kranjsko ter goriško in istrsko okrožje z istrskimi otoki. Raziskoval je meje Slovencev v Istri, na Goriškem, Koroškem in Ogrskem ter predaval o slovenskih jezikovnih mejah. Slovensko etnično mejo je opisal v Kratkem slovenskem zemljopisu, izdanem leta 1854.
Kozler je svoja izvajanja opiral na statistične podatke o slovenskem življu, ki jih je sistematično zbiral. Na osnovi tega obširnega gradiva je pripravil Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin, prvi zemljevid slovenskih pokrajin, ki pa so ga avstrijske vojaške oblasti zaplenile. V javnosti se je pojavil šele leta 1861. Zemljevid je ponovno izšel leta 1864 (dvakrat) in še enkrat sedem let pozneje. Ob drugi izdaji je kot priloga izšel tudi Imenik mest, tergov in krajev, zapopadenih v Zemljovidu Slovenske dežele.
Med vsemi Slovenci je najpopolneje raziskal možnosti ustanovitve in obsega kraljestva Slovenija z lastnim deželnim zborom, kar je bila tudi 1. točka peticije za Zedinjeno Slovenijo. V kranjskem deželnem zboru je bil poslanec in namestnik deželnega glavarja. Zavzemal se je za uvedbo slovenskega jezika v šole.
Rusko geografsko društvo je leta 1866 imenovalo Kozlerja za svojega člana. Več let je bil odbornik Slovenske matice in zadnjih deset let tudi njen podpredsednik. Matici je daroval čez 700 izvodov zemljevida.
Kot vodja in solastnik pivovarne je zavzel vidno mesto tudi v začetkih industrializacije na Slovenskem. Bil je med ustanovitelji Trboveljske premogokopne družbe, Kranjske stavbne družbe, upravni svetnik in podpredsednik Kranjske eskomptne banke ter član konzorcija za gradnjo gorenjske železnice.