FDC - OPD Znamenite osebnosti - Primož Trubar in Katekizem

Znamenite osebnosti - Primož Trubar in Katekizem
Primož Trubar (1508–1586)

Začetnik slovenske književnosti, pisec prve slovenske knjige in prevajalec Svetega pisma se je rodil 9. junija 1508 v Raščici (Rašici). Šolal se je na Reki, v Salzburgu, v zasebni šoli škofa Bonoma v Trstu in na dunajski univerzi. Po posvetitvi za duhovnika je bil vikar v Laškem, pridigar v Ljubljani in slovenski pridigar v Trstu. Ko je bil imenovan za kanonika, se je leta 1542 vrnil v Ljubljano. Škof Textor ga je hotel zapreti, vendar je Trubar to pravočasno zvedel, se najprej skril, nato pa leta 1548 pobegnil v Nürnberg. Na Nemškem je dobil službo pridigarja v Rothenburgu. Tu se je poročil in začel snovati in uresničevati zamisli za razvoj slovenske literature; s tiskano besedo je želel Slovence pridobiti za novo vero. Najprej se je lotil praktičnih potreb, zato je sestavil katekizem in abecednik. Obe knjižici je dal tiskati tiskarju Morhartu v Tübingenu. Natisnjeni sta z gotskimi črkami in sta izšli v tisoč izvodih pred koncem leta 1550. Abecedarium vsebuje osem listov in z njim je želel Trubar naučiti rojake branja. Na podlagi dobrega poznavanja stanovsko in pokrajinsko različnih slovenskih govorov je ustvaril slovenski knjižni jezik, saj je želel pisati knjige v jeziku, ki bi ga razumel vsak Slovenec. S tem je postal začetnik slovenske književnosti. V Katekizmu v prozi in pesmih je rojake prvič označil z njihovim sedanjim imenom Slovenci, zaradi dodanih pesmi in not pa je to tudi prvi slovenski glasbeni tisk. Kmalu po izidu knjig je Trubar dobil župnijo v Kemptnu. S pomočjo Petra Paula Vergerija je leta 1555 ponovno izdal obe knjigi, tokrat po Vergerijevem nasvetu v latinici, bohoričici, ki je tako postala izhodišče nadaljnjega razvoja slovenske pisave. Izdal je tudi Ta Evangeli Svetiga Matevža in prevod Vergerijevega italijanskega dela Ena molitev tih krščenikov. Z Vergerijem se je razšel in leta 1557 izdal tisoč strani obsegajočo knjigo Ta pervi deil tiga Noviga testamenta. Knjiga je opremljena z dolgim predgovorom o naukih Lutrove vere. Leta 1561 se je kot superintendent reformirane cerkve vrnil v Ljubljano, vendar jo je moral čez štiri leta ponovno zapustiti. Kmalu po vrnitvi v Nemčijo se je preselil v Deredingen, kjer je kot župnik deloval do smrti. Ves čas je intenzivno pisal in izdajal različne spise. Njegovo največje in najpomembnejše delo je prevod Nove zaveze v dveh zvezkih, ki jo je pripravljal v letih 1581–82. Trubar je osrednja osebnost slovenske kulturne zgodovine, saj se je njegov knjižni jezik, ki ga je že sam popravljal in izboljševal, obdržal in razvijal dalje. Njegova dela, ki so sicer vsa nastala iz religioznih pobud, močno presegajo samo verski pomen, saj je Trubar razvijal teološko in pravno terminologijo in je s svojim pisanjem začetnik esejistike, pripovedništva in zgodovinopisja v slovenščini; je tudi prvi poimensko znani avtor slovenske pesmi. Slikovno gradivo, uporabljeno za pripravo znamke in ovitka prvega dne, je iz arhiva NUK.