FDC- PD Grajske stavbe na Slov. - Grad Žužemberk in Turjak

Grajske stavbe na Slovenskem - Grad Žužemberk in Turjak
ŽUŽEMBERK

Med mnogimi gradovi, ki so jih lastniki že pred stoletjem prepustili zobu časa, je bil tudi Žužemberk. Pozidali so ga v davnem 12. ali zgodnjem 13. stoletju na skalnem pomolu, ki se je na robu istoimenskega naselja strmo vzpel nad brežino Krke in tako zavaroval starodavni prehod v Suho krajino. Njegovi prvi lastniki so bili goriški vazali z bližnjega Šumberka, pozneje pa so se graščaki večkrat menjavali. Ob koncu 15. stoletja je grad prešel v posest gospodov Auerspergov, ki so ga posedovali vse do konca druge svetovne vojne. Na grad se veže vrsta zgodb in legend. Mnoge med njimi je zabeležil že Valvasor, zadnje pa so se odvijale med narodnoosvobodilnim bojem, ko je grad kot nemška, italijanska in domobranska postojanka postal prizorišče številnih spopadov. Takrat je bil do kraja uničen, zadnja leta pa ga z velikimi napori poskušajo vsaj v grobih obrisih obnoviti.
Žužemberški grad sodi med najmogočnejše in najslikovitejše grajske stavbe na Slovenskem. Razvil se je iz skromnega obodnega gradu, ki je imel le stanovanjski trakt - palacij in obzidano dvorišče. Pozneje so nad delom palacija pozidali večnadstropni zgodnje gotski stolp, bistveno razširitev pa je doživel šele v obdobju renesanse. Takrat grad obdali z novim vencem obzidja, ki je bilo utrjeno s štirimi okroglimi obrambnimi stolpi in tremi bastijami, dobil pa je tudi novi palacij s še vedno ohranjeno stebriščno dvorano v kleti in prostranim arkadnim dvoriščem - žal o nekdanjih arkadah danes ni več sledu.

TURJAK

Med gradove, ki so zaradi svojih mogočnih zidov postali v naši zavesti že kar sinonim za utrjene srednjeveške fevdalne postojanke, zatrdno sodi Turjak. Na pomolu sredi hriba so ga, verjetno okoli leta 1200 ali na začetku 13. stoletja, postavili gospodje Auerspergi - Turjaški, ena najvplivnejših in najbolj razvejanih plemiških rodovin na nekdanjem Kranjskem, katere zadnji poganjki segajo prav v naš čas. Z novo grajsko stavbo so nadomestili starejšo grajsko utrdbo niže v pobočju, ki jim je postala pretesna. Z njo so hoteli tudi na zunaj poudariti svojo moč in veljavo. Novi grad je vse do leta 1511 kljuboval ujmam časa, takrat pa ga je skoraj do tal porušil siloviti potres, katerega žrtev so postali tudi mnogi drugi kranjski gradovi. Ohranil se je stari romanski enonadstropni palacij in ohranila se je s polkrožno apsido opremljena grajska kapela. To so pozneje, še ob koncu srednjega veka, obokali in od vrha do tal imenitno poslikali - znamenita je postala freska Pohod sv. Treh kraljev, na kateri prepoznavamo imenitno viteško nošo tistega časa.
Popotresna obnova gradu, o kateri govori na veliki renesančni bastiji vzidana grbovna plošča, je grajski stavbi v prvi polovici 16. stoletja vtisnila današnjo podobo. Staro grajsko jedro so takrat obdali z novim obzidjem, okrepljenim na vseh treh vogalih z mogočnimi okroglimi stolpi - bastijami. Tako so Turjak spremenili v za tiste časa nezavzetno utrdbo, ki je kljubovala tako turškim krdelom kot puntarskim kmetom. Grad je bil po italijanski kapitulaciji leta 1943 razdejan, danes pa ga postopno obnavljajo