Ob izidu znamke Ljudske noše FDC-OPD

Noše Ščavnice in Pesnice
Ljudske noše iz dolin Pesnice in Ščavnice

Zimsko oblečen kmečki par, upodobljen na osrednjem motivu znamke, uvrščamo med upodobitve ljudskih noš med Muro in Dravo iz prve polovice 19. stoletja. Na tem območju se vplivi alpskega in panonskega oblačilnega območja niso le staknili, pač pa so se na različne načine mešali med seboj. Zato so opazne v nekaterih oblačilnih kosih podobnosti s sočasnimi ljudskimi nošami v srednjeevropskih, v drugih pa z ljudskimi nošami v vzhodnih in jugovzhodnih evropskih deželah. Poročila okrajnih gospostev in opisi potopiscev iz tega časa navajajo za Pesničane in Ščavničane rabo črnih kožuhov za moške in ženske, za vrhnja oblačila pa pravijo, da so bila iz grobega belega sukna z rdečimi obrobki, med njimi suknjiči in plašči (kepenjeki ali gabani); prav takšni so bili v rabi tudi med Madžari in Hrvati, od koder naj bi po nekaterih virih tudi neposredno izhajali. Poleg splošne rabe klobukov je za Pesničane večkrat poudarjena naklonjenost do zimskih kožuhovinastih pokrival (kosmatih kap). Prav tako viri potrjujejo ovijanje z veliko laneno ruto ali rjuho prek drugih vrhnjih oblačil za ženske in pokrivanje glave z belo ruto (pečo) prek spodnjega pokrivala (pocilice). Izpod moških vrhnjih oblačil so na upodobitvi vidne široke platnene hlače (berguše, breguše, tudi bize ali behete), ki so bile pri Pesničanih krojene krajše, pri Ščavničanih in drugih okoličanih pa daljše. Izpod ženskega kožuha je vidno nagubano krilo (janjka) z obrobo druge barve. Kot zimsko obuvalo so bili tako za ženske kot moške najbolj običajni usnjeni škornji (črevli). Ročni akvarel neznanega ilustratorja sodi v Korytkovo zbirko ljudskih noš Słowianśćyzna (št. 67), v kateri so tudi upodobitve F. K. von Goldensteina iz leta 1838. Zbirko hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani.

Mag. Janja Žagar Slovenski etnografski muzej