Slovenija, BLOK - RASTLINSTVO

BLOK

Štiriperesna marzilka (Marsilea quadrifolia L.)

Na videz neugledna »štiriperesna deteljica« spada med praproti, kar ji človek ne bi prisodil na prvi pogled. Je tudi botanična posebnost in evropska redkost, ki jo najdemo tudi na vlažnih in poplavljenih tleh severovzhodne Slovenije. Zakaj posebnost? Spada med raznotrosne praproti. Majhni in veliki trosi dozorijo v drobnih »fižolčkih« (sporokarpih) tik nad plazečim steblom, nad trajno plazeče steblo pa se dvigajo listi. Površina vsakega lista je razdeljena na štiri trikotne lističe. Lističi se ponoči zložijo v pokončno lego, zjutraj pa spet razprejo. Dokler je rastlina potopljena, plavajo lističi na površini vode, rastlina pa uspeva tudi, ko se voda izsuši. Njeno rastišče so plitvi muljasti poloji in obrežja stoječih voda, pri nas pa le antropogeni habitati – obrežja ali dna ribnikov in vodnih zadrževalnikov, ki jih občasno izpraznijo. Podlaga mora biti nekarbonatna, kisla. Ta redka rastlina evroazijske razširjenosti v Sloveniji uspeva danes le v Krajinskem parku Rače-Požeg, v enem ribniku, in v opuščenih glinokopih pri Kidričevem. Nekoč je uspevala tudi na Dolenjskem, v Beli krajini, pogostejša je bila tudi na Štajerskem. Občasno se še pojavlja tudi v ribniku Podvinci pri Ptuju. Za njeno ohranjanje je pomembno, da pri »čiščenju« ribnikov, bregov in vodnih zadrževalnikov ne odstranimo vegetacije v celoti, da ne ustvarjamo strmih bregov in jih ne oblagamo s kamenjem; pomembno je tudi, da je vodno zajetje vsaj nekaj mesecev na suhem, saj bo le tako marzilka tvorila sporokarpe in trose. Štiriperesna marzilka spada med »evropsko pomembne rastline«, zato smo dolžni ohranjati njena rastišča v okviru omrežja Natura 2000.