Slovenija, BLOK - UMETNOST SLIKARSKA OBDOBJA 2006

BLOK

CELJSKI STROP

Celjski strop v osrednji dvorani Stare grofije, kjer domujejo stalne razstave Pokrajinskega muzeja Celje, sodi med osrednje zanimivosti našega muzeja. Poslikani Celjski strop je vreden posebne pozornosti, saj je osamljen primer profanega slikarstva na Slovenskem na prehodu iz pozne renesanse v zgodnji barok. Mnenja o dataciji in avtorstvu so deljena. Večina dosedanjih piscev o stropu se je naslanjala na tezo dr. Franceta Steleta, da je bil »avtor povabljen ali skozi Celje potujoči Gornjeitalijan«, ki je strop poslikal na prehodu iz 16. v 17. stoletje. Severnoitalijanski izvor rodbine Thurn-Valsassina, ki je bila naročnik poslikave, eklektično posnemanje severnoitalijanskega slikarstva Antonia Tempeste, delavnice Bassanov in Pelegrina Tibaldija so v prid tezi, da je bil avtor v Italiji šolan umetnik. Leta 2002 je dr. Ivan Stopar premaknil datacijo stropa v sedemdeseta leta 17. stoletja in avtorstvo pripisal slikarju Almanachu. Strop v velikosti 14, 45 x 9, 87 m je poslikan s tempera barvami na platno. Razdeljen je na 11 stropnih polj, ki jih ločujejo dekorativno poslikani leseni tramovi in opaži. V največjem sredinskem polju je perspektivično naslikana stebriščna arhitektura s štirimi stolpi, med katerimi se odpira pogled v nebo v obliki križa. Obrobljajo ga balustradne ograje, prek katerih visijo dragocene preproge, za njimi so v manjših skupinah naslikani plemiči in plemkinje, dvorjani, vojaki, portret domnevnega naročnika Janeza Ambroža Thurna in avtoportret slikarja s pomočnikom. Ob daljših stranicah osrednjega polja sta na izstopajočih podstavkih figuri Jupitra in Neptuna. Ob daljših stranicah stropa so alegorično upodobljeni štirje letni časi s prizori in opravili iz vsakdanjega življenja, na krajših stranicah je naslikan dramatični spopad v bitki Latincev in Trojancev, vogale pa zapolnjujejo štirje giganti – napadalci neba. Avtor Celjskega stropa je večino prizorov povzel po grafičnih predlogah. Letni časi so naslikani po bakrorezih Jana in Rafaela Sadelerja. Grafika sta se zgledovala po originalih slikarjev družine Da Ponte-Bassano. V prizorih bitke se je slikar naslonil na bakroreze Antonia Tempeste. Za štiri gigante pa je kot predlogo uporabil bakroreze Hendrika Goltziusa, narejene po slikah Corneliusa Cornelisza van Haarlema. Osrednji del z iluzionistično naslikano arhitekturo stebrišč kaže na slikarjevo zgledovanje po bolonjskem mojstru Pellegrinu Tibaldiju. Dinamiko stropa je slikar dosegel s kontrastom med iluzionistično naslikano arhitekturo, ki ustvarja vtis perspektivičnega odpiranja prostora, in iluzijo zaprtega prostora v vogalih nad v zraku plavajočimi telesi gigantov.