Slovenija, MALA POLA - FOSILI 2001

FOSILNA MORSKA ZVEZDA - MALA POLA 10 ZNAMK

Kdor je imel priložnost opazovati morsko dno z masko za potapljanje, ve, kako zanimive so morske zvezde. Pogosto so živih barv in se premikajo dovolj počasi, da nam ne morejo uiti.

Morske zvezde (Asteroidea) so skupina iglokožcev, ki imajo najpogosteje pet krakov. Oblika zvezde je posledica radialne (zvezdaste) simetrije, ki jo opazimo tudi pri drugih iglokožcih, na primer pri morskih ježkih in kačjerepih. Morske zvezde so plenilke, ki se lotijo vsega, kar jim ne more uiti. Najraje imajo školjke in rake.
Medtem ko jih je v vseh morjih najti razmeroma veliko, pa so fosilne morske zvezde izjemno redke. Skelet je sestavljen iz nekaj sto kalcitnih ploščic, ki jih povezuje mehko tkivo. Največrat geologi najdemo v sedimentni kamnini le raztresene skeletne ploščice. Kadar zvezda pogine, jo lahko požrejo mrhovinarji, ali pa vezno tkivo med ploščicami hitro razpade. To pomeni, da se zvezde le redko ohranijo kot fosili. Za njihovo ohranitev je zelo pomembno, da jih čimprej po odmrtju prekrije plast novega drobnozrnatega sedimenta, ki ne omogoča življenja drugih organizmov.
V miocenskem morju pred 5 do 22, 5 milijoni let, ki je pokrivalo večji del vzhodne Slovenije, je bilo življenje precej podobno kot v današnjem morju. Na to kaže veliko vrst, ki so podobne ali enake današnjim. V teh plasteh je najti veliko školjk in polžev, pa tudi morskih ježkov, koral, mahovnjakov (briozojev) in rdečih alg. Značilni za to obdobje so tudi fosilni zobje morskih psov, ki so lahko dosegli izredne velikosti.
Fosilna morska zvezda, ki je na znamki, katere vrstne pripadnosti še ne poznamo, je bila najdena pri Zgornji Kungoti. Velika je 75 mm. Hrani jo Prirodoslovni muzej Slovenije, kjer si jo lahko tudi ogledate v stalni paleontološki zbirki.