Slovenija, POLA 16 ZNAMK - NARODNE NOŠE 2003

16 ZNAMK POLA NARODNE NOŠE 2003

Noša iz slovenske Istre

Omembe oblačilnega videza v slovenski Istri zasledimo pri številnih kronistih, popotnikih in zapisovalcih. Nošo iz okolice Socerba je opisal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. Iz opisa vidimo, da se je tudi nekoč oblačilni videz razlikoval družbeno in starostno. Valvasor navaja, da si mlade istrske kmetice ovijajo glave z dolgo platneno ruto, zavezano na "štiri konce", čez život pa oblačijo dolge črne suknje brez rokavov. Pod suknjami oblečejo dolge bele srajce, obuvajo pa rdeče nogavice in črne čevlje z belimi zaplatami. Manj nadroben je opis oblačilnega videza moških, ki je bil dokaj podoben tistemu pri Kraševcih in Čičih. Nosili so široke, opletajoče, debele suknene hlače, kratke kamižole in na glavah klobučevinaste kape. Primerjava teh opisov z navedbami v virih iz 19. stoletja pokaže, da se je v dvestoletnem obdobju ohranilo veliko temeljnih podobnosti. Prebivalke slovenske Istre so tako še vedno nosile dolge srajce, včasih tudi bela krila z ozkimi naramnicami, čez nje pa še eno platneno, črno, spredaj in zadaj nagubamo krilo, ki je bilo prepasano s pisanim pasom. Čevlji so imeli spredaj globok izrez. Viri omenjajo tudi bel ali črn "kamižot" in temen predpasnik, ki naj bi ga nosile čez platneno srajco. Starejše ženske so nosile na glavah bele vezene peče ali "fečole", obdane s čipkami in zavezane na vozel, tako da sta konca peče padla levo in desno. Moški so v tem času nosili na glavah klobuke brez krajnikov ali bele slamnike z visokimi oglavji in krajci. Oblačili so kratke široke hlače, ki so jim "plesale okoli kolen". Jopiči so bili precej dolgi in obšiti z zelenim suknom. Nosili so bele ali modre nogavice in obuvali "lepe" čevlje. Ovčereja in poljedelstvo sta še vse do druge polovice 19. stoletja omogočala prebivalcem slovenske Istre pridobivanje vseh osnovnih oblačilnih surovin, kot so bili lan in konoplja za platno, volna in kožuhovina. Od sredine 19. stoletja začno prodirati najprej v praznično oblačenje posamezna oblačila iz industrijskih tkanin, ob koncu stoletja pa se splošno uveljavijo sodobno krojena oblačila iz industrijskih tkanin.