Slovenija, POLA 16 ZNAMK - NARODNE NOŠE 2007

16XZNAMKE V POLI NARODNE NOŠE NA SLOVENSKEM

Ljudska noša iz Smlednika

Slikar Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein (1807–1878) je po naročilu Emila Korytka naslikal serijo kranjskih ljudskih noš. Med gorenjskimi je upodobil tudi žensko in moško nošo iz Smlednika. Iz upodobitve ženske noše je razvidno, da so ženske nosile platnene srajce s širokimi rokavi, ki so jih oblačile čez dolge spodnje srajce. Krilo je bilo nagubano in z modrcem, ki je bil pogosto iz druge vrste blaga, po robovih in šivih pa obšit s trakovi. Nosile so tudi predpasnike, ki so bili beli platneni ali tudi temni, iz raznih vrst blaga, kar je razvidno tudi na upodobitvi. Čez predpasnik so nosile usnjen pas, okovan z žebljički. Na upodobitvi ženske noše je slikar naslikal tudi trlico, orodje za trenje lanu, kar je bilo značilno žensko opravilo. Na širšem območju Smlednika, predvsem med Kranjem in Škofjo Loko, je bilo namreč zelo razvito pridelovanje lanu in izdelovanje kakovostnega platna, ki so ga razen za lastne potrebe prodajali tudi ob Jadranu za jadrovino. Moška ljudska noša na upodobitvi sporoča, da so nosili dolge platnene srajce brez ovratnikov, pod vratom zapete z enim gumbom. Hlače iz hodnega platna, mezlana ali sukna so jim segale čez kolena in uporabljali so naramnice ali hlačarje. Čez to so oblačili preprosto krojene suknje z obojestranskim zapenjanjem in brez žepov. Čeprav so v tem času marsikje na Gorenjskem nosili nizke čevlje, so na upodobitvi iz Smlednika še vedno v navadi škornji, za katere v virih iz začetka 19. stoletja najdemo navedbo, da so jih nosili celo leto. Pozornost na upodobitvi moške noše pritegne tudi širokokrajni klobuk, ki je bil za razliko od zimskih kučem značilno letno pokrivalo. V bližnji Škofji Loki je bila zelo razvita klobučarska obrt.